Jedro

Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah ZPPreb-1 stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva. S tem v zvezi pa je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni znano, kje tožnik prebiva, kar je razvidno tudi iz tožnikovih izjav, zato določitev zakonskega prebivališča na tej podlagi ni možna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Odločbi organa prve in druge stopnje_

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da tožniku z dnem njene dokončnosti v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča na naslovu ... (1. točka izreka). Ugotovila je še, da ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka).

2. Iz uvodnih ugotovitev obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje skladno z 18. členom Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) uvedel postopek ugotavljanja stalnega prebivališča zaradi domneve, da tožnik ne prebiva na navedenem naslovu, na katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Dne 24. 1. 2019 je namreč prejel tožnikov dopis, iz katerega izhaja, da mora odjaviti stalno prebivališče s tega naslova, ker tam ne prebiva, da nikjer nima možnosti prijave prebivališča, da je ves čas na terenu in da naproša za določitev zakonskega prebivališča. 3. Zato je organ prve stopnje na podlagi prvega odstavka 18. členom ZPPreb-1 tožnika obvestil o obveznosti prijave stalnega prebivališča na naslovu stalnega prebivanja in ga opozoril na posledice, če ne bo izpolnil prijavne obveznosti. Dne 15. 3. 2019 je organ prve stopnje prejel tožnikovo izjavo, da trenutno nima možnosti prijave stalnega ali začasnega prebivališča, saj je večino časa na terenu ali v pisarni, zaradi česar prosi za določitev zakonskega bivališča, da bo imel urejeno zavarovanje. Glede na navedeno je organ prve stopnje dne 15. 4. 2019 po uradni dolžnosti začel postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. 4. V ugotovitvenem postopku je organ prve stopnje pregledal uradno evidenco obveznih zdravstvenih zavarovanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katere je razvidno, da ima tožnik urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje kot zaposlena oseba. Poleg tega je prejel dopis pristojnega Centra za socialno delo z dne 23. 4. 2019, iz katerega izhaja, da tožnik ni prejemnik pravic iz javnih sredstev.

5. V nadaljevanju postopka je organ prve stopnje zaslišal priči A. A. (tožnikova mati) in B. B. (lastnik objekta na naslovu ...), ki sta po presoji organa prve stopnje skladno izpovedala, da tožnik ne prebiva na navedenem naslovu od pomladi 2018. 6. Iz tožnikove izjave v upravnem postopku je razvidno, da na spornem naslovu ne prebiva od sredine leta 2018. Na ta naslov ga ne veže nič več, saj sta njegova starša prodala hišo in se odselila na naslov C. Trenutno je zaposlen pri podjetju Č., d.o.o., s sedežem v Ljubljani, delo opravlja po celotni Sloveniji in v tujini, predvsem na Hrvaškem. Do sedaj si ni imel možnosti urediti stalnega prebivališča, je pa na Upravno enoto Krško naslovil dopis zaradi določitve zakonskega prebivališča. Tri leta je bil namreč žrtev izsiljevanja in zalezovanja, ker pa zoper osumljence tečejo postopki na sodiščih v Ljubljani in Krškem, je ogrožen tudi zaradi maščevanja, s čimer je seznanjena policija. Zaradi dela na terenu prespi na območjih, kjer je delal, pri prijateljih, prenočišče pa mu nudijo tudi organizatorji prireditev, kjer je izvajal dela z eksplozivi (je samostojni umetnik s certifikatom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi). Občasno prespi v Brežicah, ko dela na tem območju ali ko nima dela, in sicer v stanovanju prijateljev, ki jih ne želi imenovati, saj jih noče vpletati. Osebne stvari vozi s sabo v potovalni torbi. Pošto še vedno sprejema na naslovu ..., običajno mu jo prineseta starša. Prebivališče si ureja v Domžalah, zaradi česar prosi, naj se mu omogoči, da do 10. 6. 2019 pridobi dokazila za prijavo stalnega prebivališča. 7. Uradna oseba je tožniku pojasnila, da mu bo v primeru, če si do navedenega dne ne bo uredil stalnega prebivališča, na podlagi izdane odločbe prenehalo prebivališče na naslovu ..., saj tam ne prebiva več. Tožnik je izjavil, da bo pošto do nadaljnjega še vedno sprejemal na tem naslovu, dokler si ne uredi prebivališča in naslova za vročanje.

8. Ob takih okoliščinah je organ prve stopnje ugotovil, da tožnik ne prebiva na naslovu ..., da njegovega novega stalnega prebivališča kljub poizvedbam ni bilo mogoče določiti, in da si tožnik ni uredil novega stalnega prebivališča; zato ni znano, kje prebiva. Presodil je še, da tožnik ne izkazuje pogojev za določitev zakonskega prebivališča, saj je táko prebivališče namenjeno osebam, ki jim stalnega prebivališča ni mogoče prijaviti po določbah ZPPreb-1. Ker navedeni naslov ne predstavlja središča tožnikovih življenjskih interesov, je tožena stranka skladno s takrat veljavnim četrtim odstavkom 21. člena ZPPreb-1 izdala izpodbijano odločbo.

9. Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo. Uvodoma je povzel delo organa prve stopnje s pritožbo, ki je v tem okviru pozval tožnika, naj predloži dokazila v zvezi s pritožbenimi navedbami o svoji ogroženosti in poda dodatno izjavo v zvezi s svojim dejanskim bivanjem. Za podatke o tožnikovi ogroženosti je organ prve stopnje zaprosil Okrožno sodišče v Krškem, Okrožno državno tožilstvo v Krškem, Policijsko postajo Krško in Center za socialno delo Posavje, Enota Krško.

10. Tožnik je organu prve stopnje predložil obvestilo Okrožnega sodišča v Krškem glede zaslišanja prič v kazensko preiskovalni zadevi zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja. Iz podatkov, ki jih je organ prve stopnje dobil od Okrožnega sodišča v Krškem ter tamkajšnjega Okrožnega državnega tožilstva in Policijske postaje, pa je razvidno, da naj bi bilo kaznivo dejanje izsiljevanja, v zvezi s katerim se postopek vodi na tožnikovo zahtevo, storjeno v obdobju od 2012 do 2015. Dve ovadbi kaznivega dejanja izsiljevanja sta bili s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Krškem zavrženi, ker ni bil podan utemeljen sum, da so osumljeni storili navedeno kaznivo dejanje in ker izrečene grožnje niso bile takšne narave, da bi upravičevale kazensko pravno varstvo. Organ prve stopnje je še ugotovil, da po letu 2015 tožnik pristojnim organom ni naznanil drugih kaznivih dejanj, ki bi bila povezana z njegovo ogroženostjo. Tudi iz dopisa Centra za socialno delo izhaja, da tožnik ni naznanil svoje ogroženosti in da se v njihovih postopkih ni pojavljal kot ogrožena oseba.

11. Organ prve stopnje je tožnika seznanil z dodatnimi ugotovitvami in pridobljenimi dokazili, ga pozval na zaslišanje in mu dal možnost predložitve drugih dokazil. Tožnik je na zapisnik pri organu prve stopnje izjavil, da ne prebiva na naslovu ...; da se seli in menja prebivališča; da se je vse v zvezi z njegovo ogroženostjo začelo leta 2014 in še traja; da si zato ne more urediti prijave prebivališča; da poteka kazensko preiskovalna zadeva zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja pri Okrožnem sodišču v Krškem; da je zaposlen v podjetju, ki ima sedež v Ljubljani; da delo opravlja na sedežu podjetja ali na terenu; da je ekonomsko in delovno vezan na Brežice in Ljubljano; da zaradi osebne varnosti prespi pri prijateljih, znancih, poslovnih partnerjih, v hotelu, v Krškem, v Brežicah ter na območju celotne Slovenije in ne želi posredovati naslovov bivanja, ker bi bili ogroženi tudi tisti, ki mu nudijo prenočišče. Navedel je še, da družinskih vezi nima ne v Krškem ne drugje, prav tako nima partnerskih ali socialnih vezi. Dodatnih dokazil v zvezi s svojo ogroženostjo ni predložil. Zato po mnenju organa prve stopnje ugotovitve dopolnjenega postopka ne omogočajo določitve zakonskega prebivališča. 12. Organ druge stopnje se je strinjal z ugotovitvami organa prve stopnje, da tožnik dejansko stalno ne prebiva na naslovu ..., saj je to razvidno tako iz izjav navedenih prič kot tožnikove izjave.

13. Iz stališča organa druge stopnje v zvezi s pritožbeno zahtevo po določitvi zakonskega prebivališča (ker tožnik nikjer nima možnosti za pridobitev soglasja za bivanje, naj bi bilo zakonsko prebivališče zanj najbolj varna rešitev, saj ga ves čas zalezujejo in bi bilo njegovo življenje in zdravje ogroženo tudi, če bi si uspel urediti prebivališče) je razvidno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev zakonskega prebivališča iz prvega, drugega in tretjega odstavka 19. člena ZPPreb-1. 14. Po presoji organa druge stopnje je organ prve stopnje tako v ugotovitvenem kot v dopolnjenem postopku od tožnika poskusil dobiti podatke o naslovih bivanja, vendar se tožnik kljub več pozivom o tem ni želel izjaviti, izpolnil pa ni niti prijavne obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZPPreb-1. _Tožbene navedbe_

15. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

16. S tožbenimi navedbami tožnik izraža prepričanje, da je utemeljil razloge za neredno prebivanje na naslovu ..., saj se seli in menja prebivališča. Trdi, da je ogrožen, zaradi česar si ne more urediti prijave prebivališča. Ponavlja razloge, zaradi katerih je zaprosil za dodelitev zakonskega prebivališča. Meni, da bi bilo ogroženo njegovo življenje in zdravje, če bi si uredil bivališče na eni lokaciji, saj bi to zvedele osebe, ki ga zalezujejo. Ne strinja se z dokazno oceno, da niso izpolnjeni pogoji za določitev zakonskega prebivališča in da dejansko stalno ne prebiva na naslovu ...

17. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da si ne more urediti prijave prebivališča, ker je že od leta 2014 ogrožen (ogroženost se stopnjuje) in ker je pri Okrožnem sodišču v Krškem v teku kazensko preiskovalni postopek zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja. Ponavlja svoje navedbe v upravnem postopku glede zaposlitve in prebivanja (tožnik opravlja delo na sedežu podjetja ali na terenu, ekonomsko in delovno je vezan na Brežice in Ljubljano, zaradi osebne varnosti prespi pri prijateljih, znancih, poslovnih partnerjih, hotelu ali v Krškem, Brežicah ter na območju celotne Slovenije, zaradi česar nikomur ne želi posredovati naslovov bivanja, ker bi s tem ogrozil tako sebe kot tudi osebe, ki mu nudijo prenočišče). Poudarja, da nima družinskih vezi v Krškem ali drugje, prav tako nima partnerskih ali socialnih vezi, kar pa po tožnikovem prepričanju ne pomeni, da ne prebiva na naslovu ... (pravilno: 97, op. sodišča), Krško. Ponavlja, da nikjer nima možnosti za pridobitev soglasja za bivanje, zaradi česar je zakonsko prebivališče zanj najbolj varna rešitev, saj je ves čas zalezovan. Tudi če bi si uspel urediti prebivališče, bi bilo ogroženo njegovo življenje in zdravje.

18. Iz tožbenih navedb je še razvidno nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik ni ogrožen, ker se pri Centru za socialno delo Posavje niso vodili nobeni postopki v zvezi z nasiljem, v katerih bi se tožnik pojavljal kot ogrožena oseba (ali da bi naznanil svojo ogroženost); ker je iz informacij Okrožnega sodišča v Krškem ter tamkajšnjega okrožnega državnega tožilstva in policijske postaje razvidno, da naj bi bilo zatrjevano kaznivo dejanje izsiljevanja storjeno v letih 2012 do 2015; ker sta bili dve ovadbi kaznivega dejanja izsiljevanja zavrženi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Krškem in ker tožnik po letu 2015 pristojnim organom ni naznanil drugih kaznivih dejanj v zvezi s svojo ogroženostjo. Neresnične naj bi bile tudi trditve tožene stranke, da se tožnik kljub večkratnemu pozivanju organa prve stopnje ni želel izjaviti o naslovih bivanja. Trdi, da je iz njegovih pojasnil razvidno, da nikomur ne želi posredovati naslovov bivanja, ker bi s tem ogrozil sebe in osebe, ki mu nudijo prenočišče. _Odgovor na tožbo_

19. V odgovoru na tožbo se je tožena stranka sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe.

_Presoja tožbe_ **K I. točki izreka:**

20. Tožba ni utemeljena.

21. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da naslov ... ne predstavlja središča tožnikovih življenjskih interesov in da tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev zakonskega prebivališča. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

22. ZPPreb-1 ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, prijavo in odjavo gosta ter evidenco gostov (1. člen ZPPreb-1). V skladu s 3. točko 2. člena ZPPreb-1 je "stalno prebivališče" naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave.

23. Če upravna enota dvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, ali je obveščena, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 5. člena tega zakona, posameznika obvesti o obveznosti prijave in ga opozori na posledice, če prijavne obveznosti ne izpolni (prvi odstavek 18. člena ZPPreb-1). Posameznik v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka izpolni prijavno obveznost ali da izjavo, da na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva (drugi odstavek 18. člena ZPPreb-1). Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če posameznik ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka ali če dvomi, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva (tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1).

24. V obravnavani zadevi ni sporna uvedba postopka ugotavljanja stalnega prebivališča na podlagi 18. člena ZPPreb-1, saj je organ prve stopnje 24. 1. 2019 prejel tožnikov dopis, da ne prebiva na prijavljenem naslovu. Prav tako ni sporno, da tožnik ni izpolnil prijavne obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZPPreb-1. Sporno je stališče tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev zakonskega prebivališča. 25. Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa prve stopnje, da se tožniku z dnem dokončnosti odločbe odjavi stalno prebivališče na naslovu ..., saj ta naslov ni središče njegovih življenjskih interesov. S tem povezana dokazna ocena tožene stranke je namreč vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene1 (razvidna je iz povzetka izpodbijane odločbe v točkah od 5 do 8 obrazložitve te sodbe). Ob upoštevanju navedenega pa s posplošenim tožbenim očitkom (povzetek je razviden iz 17. točke obrazložitve te sodbe) ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost. 26. Takšna je tudi dokazna ocena tožene stranke glede izpolnjevanja pogojev za določitev zakonskega prebivališča. To je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1). Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah ZPPreb-1 stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva (prvi odstavek 19. člena ZPPreb-1). S tem v zvezi pa je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni znano, kje tožnik prebiva, kar je razvidno tudi iz tožnikovih izjav (povzetek tožnikovih izjav je razviden iz 6. in 11. točke obrazložitve te sodbe). Zato je po presoji sodišča logično, da določitev zakonskega prebivališča na tej podlagi ni možna.

27. Podlage za določitev zakonskega prebivališča v obravnavani zadevi ne dajeta niti drugi 2 in tretji3 odstavek 19. člena ZPPreb-1. Tudi s tem povezana dokazna ocena tožene stranke je namreč v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, pri čemer iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno na to nanašajoče se konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev glede na navedena zakonska izhodišča; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Zgolj posplošeno nestrinjanje in ponavljanje izjav iz upravnega postopka, ki jih je tožena stranka pravilno dokazno ocenila, v tem pogledu ne zadošča. 28. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

29. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:** Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. 1 Določa jo 10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se glasi: „O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.“ 2 Drugi odstavek 19. člena ZPPreb-1 se glasi: "Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v socialno varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih ali posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov, če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov občine, na območju katere ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče." 3 Tretji odstavek 19. člena ZPPreb-1 se glasi: "Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki, če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov centra za socialno delo, na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Osebi, obravnavani po zakonu, ki ureja pogoje in postopke za zaščito prič, žrtvi nasilja v družini ali žrtvi trgovine z ljudmi se lahko zakonsko prebivališče določi tudi na predlog državnega tožilstva, policije ali centra za socialno delo."