Jedro

Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravno narave, ki jih pritožnica niti ne uveljavlja, nimajo več in jih sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.

O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranko brez obravnavanja. O posameznih zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, odloči na podlagi podatkov v spisu, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženi stranki v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti naprej.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je v sodbi o glavni stvari, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, že odločilo, da stroške postopka v celoti (100 %) nosi tožena stranka. Pojasnilo je, da je potrebne stroške tožeče stranke odmerilo na podlagi priglašenih stroškov tožeče stranke v vlogah, in sicer v višini sodnih taks, v ostalem je stroškovni predlog tožeče stranke zavrnilo (stroški fotokopij, poštnina).

3. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.1 Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da tožeča stranka ni pravočasno zahtevala povrnitve pravdnih stroškov. Navaja, da ji stroškovni predlog tožeče stranke ni bil vročen, zato ji je bila kršena pravica do izjave. Sklep je sam s seboj v nasprotju. Če je sodišče o glavni stvari odločalo po spisovni dokumentaciji, bi moralo o stroških odločiti že s sodbo o glavni stvari. Če je o stroških odločalo po vlogi tožeče stranke, ki je ni vročalo toženi stranki, pa je zagrešilo očitane kršitve ustavnopravno zavarovanih kavtel. 4. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in toženi stranki naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodba o glavni stvari s splošnim sklepom o plačilu stroškov na red. št. 23 spisa je pravnomočna. V njej je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka zaradi neuspeha v pravdi toženki povrniti vse pravdne stroške (154. člen ZPP). Pojasnjeno je, da bo o višini stroškov izdan sklep po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

7. Izpodbijani sklep je izdan ob pravilni uporabi četrtega odstavka 163. člena ZPP. V sodbi, s katero sodišče konča postopek, lahko odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravno narave, ki jih pritožnica niti ne uveljavlja, nimajo več in jih sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov. Takih ugovorov pa pritožnica zoper sklep o višini stroškov ni podala.

8. Sklep tudi ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vsebuje namreč dovolj jasne razloge, da ga je mogoče preizkusiti.

9. Kršitve načela kontradiktornosti v obravnavanem primeru ni bilo. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranko brez obravnavanja. O posameznih zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, odloči na podlagi podatkov v spisu, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi stranka. V obravnavnem primeru je tožeča stranka določno in dovolj obrazloženo zahtevala povračilo stroškov postopka v predlogu za izvršbo (list. št. 2 spisa), na strani 11 dopolnitve tožbe (red. št. 16 spisa) in na strani 5 prve pripravljalne vloge (red. št. 21 spisa), da jih je sodišče lahko odmerilo z izpodbijanim sklepom. Vse navedene vloge tožeče stranke s priglašenimi stroškovniki so bile toženi stranki vročene in bi se o njih lahko izjavila. Ob jasnih razlogih sklepa, da so stroški odmerjeni na podlagi priglašenih stroškov tožeče stranke v vlogah (razlogi v točki 3 izpodbijanega sklepa), je odveč tudi pritožbeno očitanje, da je sodišče o stroškovnem delu zahtevka odločalo po vlogi, ki je ni vročalo toženi stranki. Očitanih procesnih kršitev in kršitev ustavnih pravic toženke ni.

10. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen z uveljavljanimi niti z drugimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pravdni stranki nista priglasili.

1 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami).