Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. V tožnika je avgusta 2004, ko je bil še otrok, tik pred pričetkom osnovne šole, trčil voznik kolesa z motorjem. V škodnem dogodku je utrpel hude poškodbe, katerih zdravljenje je bilo dolgotrajno in je pustilo posledice.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo 218.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo mesečne rente v znesku 650,00 EUR od dne zaključka šolanja, to je od 1. 9. 2016 do konca delovne dobe, z vsemi ustreznimi dajatvami za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje stabiliziralo 9. 6. 2006. Tedaj se je tožnik tudi v celoti seznanil z nastalo škodo. Odločilo je, da je bila tožba vložena po preteku triletnega subjektivnega zastaralnega roka in da je zahtevek zastaran.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, in sicer mesečne rente v znesku 650,00 EUR s pripadki. V preostalem delu glede plačila nepremoženjske škode je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da je delno plačilo zavarovalnice v višini 22.978,00 EUR dne 21. 8. 2007 pretrgalo zastaralne roke. Rok je pričel ponovno teči po pripoznavi dolga. Glede na ugotovitev, da je bilo tožnikovo zdravljenje zaključeno 9. 6. 2006, je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je vložena tožba prepozna.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V njem zastavi vprašanji: 1) ali je stališče prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, torej, da prične v spornem primeru teči zastaranje njegovega zahtevka za tovrstno (t.j. negmotno) škodo že ob zaključku institucionalnega zdravljenja le nekaterih telesnih (npr. tudi hudih možganskih) poškodb, ne pa tudi vseh (npr. poškodbe ozadja očesa, ki je bila odkrita šele leta 2016!), oziroma ob tem, ko bi se naj bile „vse posledice prometne nesreče na psihičnem področju ustalile“, čeprav izvedenec dr. P. ugotavlja, da oškodovanec še ni mogel biti izoblikovana osebnost ter, da se neopredeljena duševna motnja lahko ugotovi šele po zaključnem razvoju osrednjega živčevja, do katerega je pri njem prišlo šele 2016, materialnopravno pravilno ali ne in 2) ali je najprej prvostopenjsko sodišče s tem, ko je pri zavrnitvi njegovega zahtevka, obšlo njegova opozorila, postopalo skladno z 8. členom ZPP, t. j. ali je (dovolj) „vestno in skrbno presodilo vsak dokaz posebej in vse skupaj“, nato pa tudi pritožbeno s tem, ko je kljub temu njegovo pritožbo zoper tako sodbo „v celoti zavrnilo“, ne da bi jih upoštevalo, ravnalo pravno (procesno) pravilno ali ne (350. člen ZPP).

Predlagatelj med drugim pojasnjuje še, da je v obravnavani zadevi Komisija za spremljanje otrok s posebnimi potrebami za tožnika šele marca 2013 ugotovila, da so se pri njem pri vključevanju v posamezne šolske programe pokazale specifične učne težave ter da bi bil po končanem osnovnem šolanju zmožen poklicnega šolanja le za bolničarja (česar nikoli ni želel in ne želi) le z ustrezno (strokovno) pomočjo. Poškodba ozadja očesa je bila pri tožniku odkrita šele leta 2016. Dr. P. pa je šele novembra 2018 ugotovil, da gre pri tožniku za neopredeljivo duševno motnjo zaradi možganske okvare disfunkcije ter telesne bolezni, ki v razpoložljivi medicinski dokumentaciji še ni bila podrobneje opredeljena in da se bodo duševne bolečine pojavljale tudi v bodoče. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).