Jedro

Izpodbijana odločitev v citiranem delu namreč nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.

Če obrazložitev upravne odločbe predpisane vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi nadana možnost za učinkovito pravno varstvo. Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe konkretno navesti pravno podlago ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 488/2019 z dne 5. 2. 2020 se v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po odločbi tožene stranke Bpp 488/2019 z dne 23. 10. 2019 v višini 171,28 EUR (1. točka izreka). V presežku pa je predlog tožnika zavrnila (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke Bpp 488/2019 z dne 23. 10. 2019 določen za izvajanje BPP mladoletnemu upravičencu za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kmp 51221/2019. Tožnik je priglasil stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenca v navedeni zadevi, pri čemer je toženka njegovemu predlogu delno ugodila. Tožena stranka je odvetniške stroške odmerila skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v zvezi s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje izpodbijanega sklepa znaša 0,60 EUR. Tožniku ni priznala priglašene nagrade za posvet s stranko ter pregled listin in dokumentacije, ker ne gre za samostojno ravnanje v smislu tar. št. 39 OT. Nagrado za zagovor pa je odmerila po tar. št. 13 OT. Tožniku je priznala 100 točk za zagovor mld. v pripravljalnem postopku 7. 11. 2019 po tar. št. 13/1 OT, 50 točk za trajanje 7. 11. 2019 po tar. št. 6 OT, 100 točk za zaslišanje mld. obdolženca dne 26. 11. 2019 po tar. št. 13/1 OT, 200 točk za sejo senata za mladoletnike 23. 1. 2020 po tar. št. 13/3 OT, kar skupaj znaša 450 točk oziroma upoštevaje 17. člen ZOdv 225 točk. Skupaj z 9 točkami za materialne izdatke in 22 % DDV je tožniku priznala 171,28 EUR.

3. Tožnik zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu je toženka za naroke dne 7. 11. 2019 z zaslišanjem mld. osumljencev in prič priznala le eno nagrado v višini 100 točk, pri čemer iz izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi, zakaj je bil stroškovni predlog tožnika v presežku zavrnjen. Tožnik ne glede na navedeno pojasnjuje, da iz OT ne izhaja, da bi več preiskovalnih dejanj predstavljalo en narok, četudi so opravljeni na isti dan. Dne 7. 11. 2019 namreč ni bil izveden le en narok, pač pa zaslišanje 3 osumljencev in 2 prič, zato toženka ni imela podlage za zavrnitev priglašenih stroškov zastopanja. Nadalje se sklicuje na določilo tar. št. 9 OT, ki določa, da gre odvetniku nagrada za vsako zaslišanje priče. Enako izhaja tudi iz obvezujočega pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije v zvezi s tar. št. 9 OT. Ob tem se sklicuje tudi na obširno sodno prakso, ki potrjuje tožnikovo stališče in zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi ter vrne zadevo v tem obsegu v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka ter stranka z interesom, upravičenec do BPP, na tožbo nista odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni priznala nagrade za več opravljenih preiskovalnih dejanj na isti dan (za zaslišanje mld. osumljenca in prič).

7. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

8. Tožnik v tožbi ugovarja tistemu delu zavrnilnega dela izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega mu toženka ni priznala nagrade za več opravljenih preiskovalnih dejanj na isti dan. Ob tem tožena stranka ni navedla pravne podlage ter razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev, je pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je tožnik priglasil nagrado v višini 100 točk za vsako opravljeno zaslišanje.

9. Navedeno po sodni presoji pomeni, da izpodbijana odločitev v navedenem delu ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločitev v citiranem delu namreč nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.

10. Če obrazložitev upravne odločbe predpisane vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe konkretno navesti pravno podlago ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

11. Sodišče po povedanem ugotavlja, da izpodbijane odločitve ne more preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu.

12. Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt v zavrnilnem delu odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena ZUS-1 sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek, v katerem naj tožena stranka, ob upoštevanju stališča sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

13. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v upravnem sporu zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za davek na dodano vrednost. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).