Jedro

Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).

Izrek

I. Pritožba z dne 18. 3. 2022 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 2. 6. 2022 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prijaviteljici A. A. ne dopusti udeležba v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine v stavbi na naslovu X ulica 6 in 8, B, opr. št. N 89/2020. 2. Zoper navedeni sklep vlaga A. A. (v nadaljevanju prijaviteljica udeležbe) pravočasno pritožbo z dne 18. 3. 20221 iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z naročilom, da ji dovoli udeležbo v tem postopku. Navaja, da je z vlogo z dne 3. 12. 2020 uveljavljala udeležbo v nepravdnem postopku na podlagi 19. člena in drugega odstavka 21. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča2 (ZVEtL-1) v zvezi z določbami 116. člena Stanovanjskega zakona3 (SZ). V zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 je sodišče v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovilo, da je bil sporni razširjeni del podstrešja (v obsegu 59 m2) zgrajen v stanovanje šele v letih 1992 in 1993 (11. in 12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), torej ne pred oktobrom 1991, zaradi česar na dan uveljavitve SZ prijaviteljica udeležbe ni mogla postati lastnica dela, ki še ni obstajal. V začetku 90. let se je nekdanja družbena lastnina spreminjala v zasebno lastnino. Prijaviteljica udeležbe se je v tem postopku sklicevala na dve listini, sodišče pa se je opredelilo le do odločbe Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora z dne 8. 10. 1992, ki glede na določbo 116. člena SZ v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 ni ustrezen pravni naslov za prijavo udeležbe. Prijaviteljica udeležbe meni, da bi sodišče upravno odločbo z dne 8. 10. 1992 moralo presojati še po drugih pravnih podlagah iz 19. člena ZVEtL-1. Odločba z dne 8. 10. 1992 nima samo pomena upravne odločbe o priglasitvi del iz 116. člena SZ, pač pa gre za listino, ki bi lahko predstavljala samostojen pravni naslov (odločbo) iz 19. člena ZVEtL-1, za kar podaja obširne razloge. Nadalje, tudi sklep skupne stanovanjske komisije Gozdarskega gospodarstva Y. (v nadaljevanju GG Y.) z dne 7. 11. 1991 predstavlja pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, saj gre listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja in prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (preurejenem podstrešju v izmeri 59,05 m2). Do navedene listine se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. GG Y. je prodalo prijaviteljici udeležbe stanovanje št. 12 (v izmeri 29 m2) po kupoprodajni pogodbi, ki je bila v odmero davka na promet nepremičnin prijavljena 26. 11. 1991. Ta kupoprodajna pogodba je predstavljala pridobitni naslov. GG Y. je torej izdalo vknjižbeno dovoljenje za stanovanje št. 12, obenem pa je prijaviteljici udeležbe izdalo tudi vknjižbeno dovoljenje za lastninsko pravico na bodočem izgrajenem delu podstrešja (v izmeri 59,0 m2). GG Y. je imelo tedaj vsa pooblastila za prodajo in izdajo zemljiškoknjižnih dovoljenj, torej tudi za listino z dne 7. 11. 1991, to listino izdala upravičena oseba s položaja zakonitega prodajalca oziroma njegovega zakonitega zastopnika, ki je prodal stanovanja tudi vsem ostalim lastnikom oziroma pravnim prednikom stanovanj v tej večstanovanjski stavbi. Gre torej za pravni naslov, na podlagi katerega naj sodišče dovoli udeleženki udeležbo v tem postopku kot pridobiteljici. V nadaljevanju je tudi podala nov predlog oziroma dopolnitev predloga za udeležbo v postopku, v katerem se je sklicevala na sporazum med njo in nekdanjimi etažnimi lastniki na X 6, da ji brezplačno odstopajo svoje deleže skupnega prostora na podstrešju za preureditev v stanovanjske prostore.

3. Prijaviteljica udeležbe je dne 2. 6. 2022 dopolnila svojo pritožbo in navajala, da površina podstrešja, ki ga je GG Y. s sklepom z dne 7. 11. 1991 dodelilo njej, ni bila upoštevana v zapisnikih o ugotovitvi vrednosti stanovanj na X 6 niti kot skupni del niti kot pomožni prostor ali karkoli drugega. Podstrešje je že bilo namenjeno in zagotovljeno prijaviteljici udeležbe in iz tega razloga se podstrešje tudi ni točkovalo nobenemu drugemu pridobitelju stanovanja v tej hiši, zaradi česar so vsi ostali pridobitelji svoja stanovanja kupili po nižji ceni. Podstrešje je bilo od vsega začetka namenjeno GG Y. in drugi pridobiteljici C. Dalje vlaga dokaz z dne 15. 4. 2022, ki ga je podpisal D. D., iz katerega izhaja, da je on sodeloval v komisiji za prodajo stanovanj v stavbi X 6 (prej W. 6), v kateri se v tem postopku ureja etažna lastnina.

4. Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca E. E. in F. F., ki pritožbi nasprotujeta.

5. Pritožba z dne 18. 3. 2022 ni utemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 2. 6. 2022 je prepozna.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

**O pritožbi z dne 18. 3. 2022**

7. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, zato v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je prijaviteljica udeležbe v svoji vlogi z dne 3. 12. 20202 navajala: - da je konec leta 1991 od GG Y. kupila stanovanje (garsonjero) posamezni del št. 12 v stavbi št. 2 k.o. B v izmeri 29,48 m2 in klet v izmeri 1,9 m2, navedeno stanovanje pa je pozneje prodala G. G., ta je stanovanje prodala H. H., le-ta pa F. F., ki nastopa kot nasprotni udeleženec v postopku za vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjski stavbi na naslovu X 6, B, - da je pred tem nakupom pridobila soglasje za razširitev stanovanja, in sicer na podlagi sklepa št. 2 276/91 z dne 7. 11. 1991 skupne stanovanjske komisije GG Y., s katerim so člani komisije obravnavali njeno vlogo za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe in ji dali soglasje za poseg in naknadno dovoljenje za vknjižbo v zemljiško knjigo, - da ji je bilo z odločbo Občine B, RS, Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora št. 351-211/92-08 z dne 8. 10. 1992, kot investitorki izdano dovoljenje priglašenih del za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe, - da je v skladu z navedeno odločbo adaptirala podstrešje in s tem pridobila dodatnih 59,05 m2 stanovanjske površine, ki je v naravi združena s stanovanjem posamezni del št. 12 v stavbi št. 2 k.o. B v izmeri 29,48 m2, - da je z adaptacijo podstrešja nastala nova stvar, in sicer stanovanje v izmeri 59,05 m2, ki ga je mogoče fizično ločiti od stanovanja št. 12 v stavbi št. 2 k.o. B v izmeri 29,48 m2. 9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi ugotovilo, da je prijaviteljica udeležbe svoji prijavi udeležbe priložila kupoprodajno pogodbo za stanovanje št. 12 v izmeri 29,48 m2 brez čitljivega datuma, ki je bila v odmero davka na promet nepremičnin prijavljena 26.11.1991. Pritožbeno tudi ni sporno, da je prijaviteljica udeležbe podstrešje adaptirala po začetku veljavnosti SZ (le-ta je začel veljati 19.10.1991), saj je v pritožbi navajala, da je bil sporni del podstrešja izgrajen (adaptiran) v letih 1992 in 1993. Pritožbeno sporno je, ali je na podlagi adaptacije podstrešja (ki je predstavljalo skupne del večstanovanjske stavbe) v letih 1992 in 1993 mogoče prijaviteljici udeležbe dopustiti udeležbo v predmetnem postopku.

10. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre pri obravnavani zadevi za nepravdni postopek po ZVEtL-1. Ta zakon med drugim določa pravila postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. 1. 2003 (glej 1. člen ZVEtL-1). Namen postopka po ZVEtL-1 je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi SPZ. Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).4 Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep skladen s prej opisanimi pravili. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da na dan uveljavitve SZ (t.j. 19. 10. 1991) prijaviteljica udeležbe še ni adaptirala (preuredila) podstrešja v sporni večstanovanjski hiši (temveč je to storila šele v letih 1992 in 1993), zato na dan uveljavitve SZ še ni nastala nova stvar (novo stanovanje) z gradnjo na tujem svetu, t.j. s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov. Posledično na dan 19. 10. 1991 na podlagi 116. člena SZ ni mogla pridobiti lastninske pravice na adaptiranem podstrešju. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za dopustitev udeležbe v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-15 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 27. člena istega zakona6 niso podani. Kajti udeležba v postopku se lahko dopusti pridobitelju posameznega dela stavbe, ki s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (19. člen ZVEtL-1), med pravne naslova pa med drugim spada izpolnjevanje pogojev iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del (glej drugi odstavek 21. člena ZVEtL-1). V prvem odstavku 116. člena SZ je bilo ob uveljavitvi zakona (19. 10. 1991) določeno, da občani, ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, pa še niso pridobili lastninske pravice, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastniki na tak način pridobljenih stanovanj.7 _A contrario_ to pomeni, da občani, ki na dan uveljavitve SZ (19. 10. 1991) še niso preuredili ali nadzidali skupnih prostorov v večstanovanjski hiši (za razrešitev svojega stanovanjskega vprašanja), na podlagi te določbe niso mogli postati lastniki adaptiranega stanovanja. Prijaviteljica udeležbe je sporen del podstrešja (v izmeri 59,05 m2) adaptirala šele v letih 1992 in 1993, zato ni izkazala pogojev za pridobitve lastninske pravice na podlagi 116. člena SZ v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1. Ker se o dopustitvi udeležbe odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz 18. člena ZVEtL-1 in ker jim prijaviteljica udeležbe ni zadostila, sodišče prve stopnje njene udeležbe v postopku upravičeno ni dopustilo.

12. Vendar to ne pomeni, da je v varstvu svojih pravic prikrajšana. Zaradi tega, ker je postopek po ZVEtL-1 izrazito poenostavljen postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev (18. člen ZVEtL-1) in na podlagi verjetnosti (24. člen ZVEtL-1), odločitev nepravdnega sodišča ni ovira za uveljavljanje zahtevkov prijaviteljice v pravdnem postopku (35. člen ZVEtL-1).8 Zato bo lahko prijaviteljica udeležbe svojo lastninsko pravico na spornem delu podstrešja podstrešja v izmeri 59,05 m2 uveljavljala v pravdi.9

13. Prijaviteljica se v pritožbi nadalje sklicuje na to, da sodna praksa na podlagi drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1 dopušča udeležbo v postopku tudi tistim prijaviteljem udeležbe, ki so skupne prostore adaptirali med 19. 10. 1991 (datum začetka veljavnosti SZ) in 1. 1. 2003 (datum začetka veljavnosti SPZ), vendar pri tem judikatov ne navede niti priloži. Ker tudi pritožbeno sodišče tovrstnih judikatov ni našlo (temveč zgolj judikate, kjer je bila lastninska pravica na podlagi 116. člena SZ priznana na podlagi adaptacij pred 19. 10. 1991),10 o obstoju drugačne sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba, ni mogoče govoriti.

14. Pritožba nima prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o soglasju (sklepu) skupne stanovanjske komisije GG Y. z dne 7. 11. 1991, s katerim so člani komisije obravnavali njeno vlogo za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe in ji dali soglasje za poseg in naknadno dovoljenje za vknjižbo v zemljiško knjigo. O tem se je sodišče prve stopnje, glede na navedbe v vlogi prijaviteljice udeležbe z dne 3. 12. 202011, zadostno opredelilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je navedlo, da je prijaviteljica udeležbe svojo udeležbo priglasila na podlagi navedenega sklepa in odločbe Občine B, RS, Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora št. 351-211/92-08 z dne 8. 10. 1992, s katero ji je bilo kot investitorki izdano dovoljenje priglašenih del za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe. Vendar sodišče prve stopnje teh dveh listin ni štelo kot pravno odločilnih, ker je ugotovilo, da ni bil izpolnjen prvi pogoj iz 16. člena SZ v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 (na to pravno podlago se je prijaviteljica udeležbe sklicevala v vlogi z dne 3. 12. 2020), in sicer, da je bila adaptacija dokončana pred 19. 10. 1991 (kot izhaja iz 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.

15. Prav tako ne drži pritožbena graja, da upravna odločba z dne 8. 10. 1992 oziroma soglasje skupne stanovanjske komisije GG Y. z dne 7. 11. 1991 predstavljata samostojna pravna naslova po 19. členu ZVEtL-1. V skladu z navedeno določbo je pravni naslov po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče pri odločanju o prijavi udeležbe vezano na trditveno podlago prijaviteljice udeležbe, ki pa v svoji vlogi z dne 3. 12.2020 ni zatrjevala, da gre pri navedenih listinah za odločbo ali listino o pravnem poslu, s katero se v korist prijaviteljice udeležbe v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja in prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe pravna posla, temveč je v prijavi udeležbe z dne 3. 12. 2020 zgolj zatrjevala, da je z adaptacijo podstrešja (po koncu leta 1991) pridobila lastninsko pravico na 59,05 m2 podstrešja na podlagi drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1, saj ji je bilo z upravno odločbo z dne 8. 10. 1992 kot investitorki izdano dovoljenje priglašenih del za razširitev stanovanja v podstrešni del. Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče odloča o predlogih na podlagi podane trditvene podlage (razpravno načelo). Iz navedb v vlogi prijaviteljice udeležbe z dne 3. 12. 2020 ni mogoče sklepati, da bi prijaviteljica udeležbe zatrjevala, da je odločba o priglasitvi del z dne 8. 10. 1992 pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, temveč je zgolj zatrjevala, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi adaptacije, ki je bila odobrena z upravno odločbo z dne 8. 10. 1992. Pri pritožbenih zatrjevanjih, da gre pri upravni odločbi z dne 8. 10. 1992 za pravni naslov (odločbo) v smislu 19. člena ZVEtL-1, ker je bila izdana v skladu z določili Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor12 (ZUN), Zakona o pravicah na delih stavb13 (ZPDS) in Zakona o stanovanjskih razmerjih14 (ZSR) in ker je upravni organ prijaviteljico udeležbe štel za upravičeno vlagateljico in graditeljico na podlagi 62. člena ZUN, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Enako velja za sklep skupne stanovanjske komisije GG Y. z dne 7. 11. 1991. Iz vloge prijaviteljice udeležbe z dne 3. 12. 2020 izhaja, da ji je bil 7. 11. 1991 izdan sklep GG Y., s katerim so člani skupne stanovanjske komisije GG Y. obravnavali njeno vlogo za razširitev stanovanja v podstrešje stavbe in ji dali za poseg (adaptacijo podstrešja) soglasje in naknadno dovoljenje za vknjižbo v zemljiško knjigo za celotno, tudi za adaptirano (59,05 m2 veliko) stanovanjsko površino podstrešja brez dodatnega ocenjevanja vrednosti. Iz navedene vloge ne izhaja zatrjevanje prijaviteljice udeležbe, da je sklep GG Y. z dne 7. 11. 1991 predstavljal pravni posel, na podlagi katerega je pridobila lastninsko pravico na delu podstrešja (59,05 m2),15 zlasti z ozirom na to, da je v tisti vlogi zatrjevala, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi izvedene adapatacije (ne pa na podlagi sklepa GG Y. z dne 7. 11. 1991). Pritožbene navedbe, da sklep GG Y. z dne 7. 11. 1991 predstavlja listino o pravnem poslu v smislu 19. člena ZVEtL-1, s katero se v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja ali prenaša lastninska pravica na adaptiranem delu podstrešja v izmeri 59,05 m2, ker je GG Y. prijaviteljici udeležbe prodalo stanovanje št. 12 (v izmeri 29 m2), obenem pa je GG Y. tista oseba, ki je prijaviteljici udeležbe izdalo vknjižbeno dovoljenje za lastninsko pravico tudi za bodoč izgrajen (apaptiran) del podstrešja v izmeri 59,05 m2, in da je GG Y. imelo vsa pooblastila za prodajo in izdajo zemljiškoknjižnih dovoljenj, predstavljajo nedovoljene pritožbene navedbe, ki jih pritožbeno sodišče ne upošteva (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

18. Za odločanje o novem predlogu za udeležbo z dne 18. 3. 2022 je pristojno sodišče prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče o njem ni opredeljevalo.

**O dopolnitvi pritožbe z dne 2. 6. 2022**

19. Prijaviteljica udeležbe je svojo pritožbo dopolnila z vlogo z dne 2. 6. 2022. Izpodbijani sklep je bil njeni pooblaščenki vročen 3. 3. 2022, zaradi česar se je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 18. 3. 2022. Posledično je bila dopolnitev pritožbe z dne 2. 6. 2022 vložena po poteku pritožbenega roka. V skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov sicer upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer, ker sta nasprotna udeleženca E. E. in F. F. pritožbi izrecno nasprotovala, poleg tega bi bile s spremembo sklepa lahko prizadeta lastninska pravica drugih udeležencev postopka na podstrešju večstanovanjske stavbe. Zaradi tega jo je bilo treba kot prepozno zavreči (343. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Vlogo z dne 18. 3. 2022 je naslovila kot pritožba zoper sklep z dne 22. 2. 2022, podrejeno nova vloga za priglasitev udeležbe v tem postopku na podlagi drugih dejstev in dokazov. 2 Uradni list RS, št. 34/17. 3 Uradni list RS, št. 18/91 in nadaljnji. 4 V tem smislu VSL sklep I Cp 833/2014 z dne 29.07.2014, VSL Sklep I Cp 188/2020 z dne 23.04.2020 5 Navedena določba določa, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. 6 V skladu z navedeno določbo je udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine lahko tudi oseba, ki prijavi udeležbo v postopku (prijavitelj udeležbe). Drugi odstavek istega člena pa predvideva, da do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu pridobitelji posameznih delov stavbe in druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na posameznih delih stavbe, na nepremičnini kot celoti ali na nerazdeljenih delih stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu. 7 Šele z novelo SZ (Uradni list ) je bilo v prvem odstavku še dodano naslednje besedilo doda besedilo "in imajo pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del." Sodna praksa razlaga, da gradbeno dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del ni predpostavka za pridobitev lastninske pravice po prvem odstavku 116. člena SZ, temveč sta zgolj podlaga za vpis v zemljiško knjigo (glej VS RS II Ips 172/2009, II Ips 814/2005 in VSLsklep I Cp 2108/2018. 8 Prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1 namreč določa: „Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.“ 9 Ovira za to ni niti sodba Okrožnega sodišča v Celju P 729/2016 z dne 2. 2. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 278/2017 z dne 12. 10. 2017, saj se je tam tožbeni zahtevek glasil na plačilo kupnine, tak zahtevek pa ni identičen zahtevku na ugotovitev lastninske pravice (zato ne gre za istovetnost zahtevkov, ki je ovira za nov postopek). 10 Glej na primer VS RS II Ips 172/2009, II Ips 814/2005 in VSL sklep I Cp 2108/2018. 11 V navedeni vlogi je prijaviteljica udeležbe zatrjevala, da je lastninsko pravico na adaptiranem delu skupnega podstrešja dobila na podlagi adaptacije, zato je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice 19. člen v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-pravnomočna odločba Občine B, Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora št. 351-211/92-08 z dne 8. 10. 1992, s katero ji je bilo kot investitorki izdano dovoljenje priglašenih del za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe in da je s sklepom št. 2 276/91 z dne 7. 11. 1991 skupne stanovanjske komisije GG Y, s katerim so člani komisije obravnavali njeno vlogo za razširitev stanovanja v del podstrešja stavbe, pridobila soglasje za poseg in naknadno dovoljenje za vknjižbo v zemljiško knjigo. 12 Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90. 13 Uradni list SRS, št. 19/76 in Uradni list RS, št. 33/95. 14 Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84. 15 Niti iz naveden vloge ne izhaja, da je bilo GG Y lastnik spornega dela podstrešja in prodajalec.