Jedro

Tožbeni zahtevek je identičen - gre za plačilo določenega zneska denarja za prevzeto blago, ki bi ga bila tožnica upravičena zahtevati samo enkrat, ne glede na to, na koliko pravnih podlag se v tožbi sklicuje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče je s sklepom o izvršbi I 00716/02 z 8.4.2003 dovolilo izvršbo in naložilo tožencu plačilo 5.339,38 EUR (prej 1.279.529,97 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.12.2002 dalje ter 178,62 EUR (prej 42.804 SIT) izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2003 dalje. Prvostopenjsko sodišče je po pravočasnem toženčevem ugovoru v pravdnem postopku odločilo, da ostane sklep o izvršbi I 00716/02 z 8.4.2003 v veljavi. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da se je toženec 13.3.2001 z veljavno pogodbo o poslovnem sodelovanju zavezal kot porok nasproti upnici - tožnici - za določene bodoče obveznosti dolžnice - družbe M. d.o.o. Toženec ne soglaša z navedeno presojo sodišč. V reviziji zatrjuje, da sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni odločilo o zahtevku na podlagi menice. Obstaja neskladje med zahtevkom, njegovo dejansko in pravno podlago ter razlogi obeh sodb. Sodb se ne da preizkusiti. Sodišče se ni opredelilo do navedb v ugovoru s 14.4.2003, višje sodišče se ni opredelilo do pritožbenih navedb. Podaja svoje stališče glede menice. Toženec ni tožnici ničesar dolžan plačati. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. Odločilo je o drugem zahtevku. Podano je neskladje med izrekom sodbe in razlogi. Uveljavlja kršitev 184. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 - ZPP). Gre za gospodarski spor, stvarno pristojno je okrožno sodišče. Pogodba o poslovnem sodelovanju je nična, ker nima potrebne oblike. Pogodba je nična tudi, ker njen predmet ni določen, gre za pismo o nameri in ne za predpogodbo. Toženec pogodbe ni podpisal kot porok. Toženec je tožnico pozval, naj terja izpolnitev od glavne dolžnice.

Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve pravil pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. V sodbi so navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih. Tožnica je v pravdnem postopku zatrjevala tako dejstva, ki jih je mogoče subsumirati pod pravila meničnega prava, kot tudi dejstva, ki jih je mogoče subsumirati pod pravila o poroštvu. Tožbeni zahtevek je identičen - gre pa plačilo določenega zneska denarja za prevzeto blago, ki bi ga bila tožnica upravičena (utemeljeno) zahtevati samo enkrat, ne glede na to, na koliko pravnih podlag se v tožbi sklicuje. Pravna podlaga, ki je navedena v tožbi, ni pomembna za identiteto spora. Sodišče na pravno podlago ni vezano. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (torej sodišče ne išče pravne podlage, iz katere bi izhajalo, da zahtevek ni utemeljen, za kar se zavzema toženec s sklicevanjem na pravila meničnega prava, po katerih zahtevek ni utemeljen). Zato ne gre za prekoračitev tožbenega zahtevka niti za sojenje mimo zahtevka. Tudi ne gre za spremembo tožbe. Za slednjo bi lahko šlo, če bi tožnica svoj denarni zahtevek utemeljila na bistveno drugačnem dejanskem stanju, drugačnem kompleksu dejstev od tistih, navedenih v tožbi, tako da bi novo oblikovani kompleks dejstev objektivno privedel do spremembe identitete tožbenega zahtevka. Ob dejstvu, da je toženec tožen kot fizična oseba in ni tožena gospodarska družba M. d.o.o., tudi niso utemeljeni očitki, da je namesto okrožnega odločalo okrajno sodišče kot stvarno nepristojno. V zadevi je odločalo stvarno pristojno sodišče. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednja pravno pomembna dejstva: - tožnica in družba M. d.o.o., katere direktor in lastnik je bil toženec, sta poslovno sodelovali; - temelj njunega sodelovanja je bila pogodba o poslovnem sodelovanju 01/01 z 31.3.2001; - toženec je dal poroštvo za obveznost plačila kupnin po posameznih prodajnih pogodbah, ki bodo sklenjene na podlagi te pogodbe; - glavna dolžnica družba M. d.o.o. izročenega blaga po izdanih fakturah ni plačala, čeprav je bila k temu pozvana; - tožnica je priložila fakture (A/2-4), dobavnice in potrdila o paketni dostavi (A11-12) - toženec je podpisal dobavnico za prvi račun in potrdili o paketni dostavi za druga dva računa - gre za znesek po treh računih in zakonske zamudne obresti do 25.9.2002, kar je skupaj 5.339,38 EUR (prej 1.279.529,97 SIT).

Ob ugotovljenih okoliščinah, da se je toženec nasproti tožnici zavezal, da bo izpolnil zapadlo obveznost plačila kupnine, če družba M. d.o.o. tega ne bi storila, da glavna dolžnica družba M. izročenega blaga ni plačala ob zapadlosti, da gre za veljavno obveznost iz gospodarske pogodbe (pogodbo o poslovnem sodelovanju - A/6 - sta sklenili gospodarski družbi) in da je tožnica terjala izpolnitev obveznosti od glavne dolžnice, je pravilna presoja obeh sodišč, da toženec odgovarja za plačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pogodba o poslovnem sodelovanju ni nična. Okoliščina, da pogodba, ki vsebuje klavzulo o pridržku lastninske pravice, ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, lahko vpliva le na veljavnost lastninskega pridržka prodajalca, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja, v okviru katerega je tožnica v celoti izpolnila svojo pogodbeno obvezo, niti na veljavnost temu razmerju akcesornega poroštvenega razmerja. Toženec je poroštvo prevzel za bodoče obveznosti plačila kupnine iz prodajnih pogodb, ki so bile sklenjene, ko je tožnica prejela naročilo od družbe M. d.o.o. (glej III. točko pogodbe o poslovnem sodelovanju). Zato ni utemeljen revizijski ugovor, da je pogodba nična, čaš da njen predmet ni določen.

Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP toženčevo neutemeljeno revizijo zavrnilo.