Jedro

Jedro

Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja.

Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče je z izpodbijanim sklepom v skladu z drugim odstavkom 322. člena ZPP sklenilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.366,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1.Sodišče je z izpodbijanim sklepom v skladu z drugim odstavkom 322. člena ZPP sklenilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.366,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2.Zoper takšen sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi toženca v celoti ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zniža znesek priznanih stroškov. Toženec ne soglaša s stroškovno obveznostjo v znesku 1.366,01 EUR, ker je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je priznalo potrebne stroške, upoštevajoč stališče, da je tožnik s tožbo uspel. Upoštevajoč določbi 154. oziroma 155. člena ZPP v povezavi z oceno standarda stroškovnega uspeha ter v povezavi z nujnostjo stroškov, je sodišče nekritično priznalo stroške postopka v celotnem obsegu, pri čemer pa je poleg zmotne uporabe materialnega prava nepravilno ugotovilo tudi dejansko stanje v zvezi z navedenimi odločilnimi dejstvi. Sodišče je tudi neutemeljeno priznalo tožniku stroške za prihod na zadnji narok, ki je zastopan po odvetnici, v višini 14,20 EUR, saj gre za nepotrebne stroške. S sodbo je bilo poseženo v dokončno odločitev na način, da je bila priznana dodatna vsebinska razbremenitev "dvigovanje bremen do 5 kg", v ostalem pa je ostala odločitev smiselno enaka kot v dokončni odločbi. Tožnik je tožbeni zahtevek modificiral v skladu z mnenjem sodne izvedenke šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo, kar je sodišče napačno upoštevalo kot ključno pri stroškovni odločitvi. Vsi stroški postopka so pa nastali pred modifikacijo tožbenega zahtevka, zato tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi bil uspešen do te faze postopka. Za socialni spor so bila potrebna zgolj dejanja zastopanja do podaje izvedenkinega mnenja z eventualno vlogo tožnika glede tega mnenja. Sodišče bi tako upoštevaje 154. člen v povezavi s 155. členom ZPP po skrbni presoji okoliščin lahko ocenilo, da so potrebni stroški zgolj stroški v delu, ki je sorazmeren glede na zahtevek, ki je podlaga za sodno presojo skozi celo fazo postopka. Glede na določbo 155. člena ZPP ni podlage za povračilo 14,20 EUR potnih stroškov za prihod tožnika na narok dne 19. 11. 2024, saj udeležba ni bila nujna oziroma potrebna, zato je potrebno znižati v izreku sklepa priznani znesek.

2.Zoper takšen sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi toženca v celoti ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zniža znesek priznanih stroškov. Toženec ne soglaša s stroškovno obveznostjo v znesku 1.366,01 EUR, ker je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je priznalo potrebne stroške, upoštevajoč stališče, da je tožnik s tožbo uspel. Upoštevajoč določbi 154. oziroma 155. člena ZPP v povezavi z oceno standarda stroškovnega uspeha ter v povezavi z nujnostjo stroškov, je sodišče nekritično priznalo stroške postopka v celotnem obsegu, pri čemer pa je poleg zmotne uporabe materialnega prava nepravilno ugotovilo tudi dejansko stanje v zvezi z navedenimi odločilnimi dejstvi. Sodišče je tudi neutemeljeno priznalo tožniku stroške za prihod na zadnji narok, ki je zastopan po odvetnici, v višini 14,20 EUR, saj gre za nepotrebne stroške. S sodbo je bilo poseženo v dokončno odločitev na način, da je bila priznana dodatna vsebinska razbremenitev "dvigovanje bremen do 5 kg", v ostalem pa je ostala odločitev smiselno enaka kot v dokončni odločbi. Tožnik je tožbeni zahtevek modificiral v skladu z mnenjem sodne izvedenke šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo, kar je sodišče napačno upoštevalo kot ključno pri stroškovni odločitvi. Vsi stroški postopka so pa nastali pred modifikacijo tožbenega zahtevka, zato tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi bil uspešen do te faze postopka. Za socialni spor so bila potrebna zgolj dejanja zastopanja do podaje izvedenkinega mnenja z eventualno vlogo tožnika glede tega mnenja. Sodišče bi tako upoštevaje 154. člen v povezavi s 155. členom ZPP po skrbni presoji okoliščin lahko ocenilo, da so potrebni stroški zgolj stroški v delu, ki je sorazmeren glede na zahtevek, ki je podlaga za sodno presojo skozi celo fazo postopka. Glede na določbo 155. člena ZPP ni podlage za povračilo 14,20 EUR potnih stroškov za prihod tožnika na narok dne 19. 11. 2024, saj udeležba ni bila nujna oziroma potrebna, zato je potrebno znižati v izreku sklepa priznani znesek.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenemu očitku in vztraja pri pravilnosti stroškovnega sklepa. Sklicuje se na sodno prakso o oceni uspeha kot tudi o priznanju potnih stroškov za tožnika.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenemu očitku in vztraja pri pravilnosti stroškovnega sklepa. Sklicuje se na sodno prakso o oceni uspeha kot tudi o priznanju potnih stroškov za tožnika.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom ZPP v zvezi s 350. členom ZPP po uradni dolžnosti, pritožba toženca ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom ZPP v zvezi s 350. členom ZPP po uradni dolžnosti, pritožba toženca ni utemeljena.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče napačno ocenilo uspeh tožnika, ker je sodišče zgolj poseglo v del izpodbijane odločbe toženca. Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja. Tožniku je bila v sodnem postopku priznana dodatna stvarna razbremenitev, ki bo skupaj z ostalimi razbremenitvami zagotavljala, da se tožniku kljub nadaljnjemu opravljanju svojega dela zdravstveno stanje ne bo poslabševalo. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče glede na tretji odstavek 154. člena ZPP odločiti, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka oziroma da mu je toženec dolžan povrniti sorazmeren del stroškov postopka. V zadevi se je presojalo tožnikovo zdravstveno stanje in vpliv zdravstvenega stanja na njegovo delovno zmožnost. Ker toženec v predsodnem postopku dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter samo odločilo o pravici iz invalidskega zavarovanja. V takem primeru je toženec dolžan nositi stroške, ki jih je imela nasprotna stranka.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče napačno ocenilo uspeh tožnika, ker je sodišče zgolj poseglo v del izpodbijane odločbe toženca. Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja. Tožniku je bila v sodnem postopku priznana dodatna stvarna razbremenitev, ki bo skupaj z ostalimi razbremenitvami zagotavljala, da se tožniku kljub nadaljnjemu opravljanju svojega dela zdravstveno stanje ne bo poslabševalo. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče glede na tretji odstavek 154. člena ZPP odločiti, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka oziroma da mu je toženec dolžan povrniti sorazmeren del stroškov postopka. V zadevi se je presojalo tožnikovo zdravstveno stanje in vpliv zdravstvenega stanja na njegovo delovno zmožnost. Ker toženec v predsodnem postopku dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter samo odločilo o pravici iz invalidskega zavarovanja. V takem primeru je toženec dolžan nositi stroške, ki jih je imela nasprotna stranka.

7.Neuspešen mora ostati tudi pritožbeni očitek o neutemeljeno priznanih potnih stroških tožnika, ker je bil zastopan po pooblaščencu in njegova navzočnost ni bila potrebna. Tožnik ima pravico biti navzoč na glavni obravnavi, zaradi česar ne gre za nepotrebne stroške postopka. Ob upoštevanju 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku je sodišče tožniku za prihod na sodišče na narok dne 19. 11. 2024 utemeljeno priznalo povračilo potnih stroškov v višini cene avtobusne vozovnice 14,20 EUR.

7.Neuspešen mora ostati tudi pritožbeni očitek o neutemeljeno priznanih potnih stroških tožnika, ker je bil zastopan po pooblaščencu in njegova navzočnost ni bila potrebna. Tožnik ima pravico biti navzoč na glavni obravnavi, zaradi česar ne gre za nepotrebne stroške postopka. Ob upoštevanju 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku je sodišče tožniku za prihod na sodišče na narok dne 19. 11. 2024 utemeljeno priznalo povračilo potnih stroškov v višini cene avtobusne vozovnice 14,20 EUR.

8.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. in 155. členu ZPP ter na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnikov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj njegovi stroški, ki so nastali z njim, niso bili potrebni.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. in 155. členu ZPP ter na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnikov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj njegovi stroški, ki so nastali z njim, niso bili potrebni.

-------------------------------

-------------------------------

1Stvarnih razbremenitev.

1Stvarnih razbremenitev.

2Psp 29/2024 z dne 20. 3. 2024.

2Psp 29/2024 z dne 20. 3. 2024.

32  7,10 EUR (Novo mesto - Ljubljana - Novo mesto).

32 × 7,10 EUR (Novo mesto - Ljubljana - Novo mesto).