Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta, se kot vrednost zahtevka upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev. Ker na dražbo ni pristopil noben kupec, ta ni bila izvedena in se zato šteje kot neuspešna. Zato izvršitelj glede na določbo 3. odst. Tar.št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom do plačila višjega zneska ni upravičen.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom izvršitelju F. S., za opravljeno storitev priznalo znesek 85.577,00 SIT, v presežnem delu pa stroškovno zahtevo izvršitelja zavrnilo (točka I izreka). V točki II je odločilo, da se znesek iz I točke izreka izvršitelju izplača v višini 30.000,00 SIT iz položenega predujma, razliko pa je dolžan na transakcijski račun izvršitelja položiti upnik v osmih dneh. Izvršitelj se je zoper sklep pritožil v delu, ko mu sodišče ni priznalo vseh uveljavljanih 550 točk, pač pa le 125 točk za prvo javno dražbo. Izvedba javne dražbe se točkuje po ceni storitve, določene v Tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tar. št. 3). Izvršitelj je javno dražbo organiziral in izvedel, zarubljene predmete (slike) označil z nalepkami, na katerih so bile napisane cene in jih razvrstil na pano, dražbeni oklic je poslal upniku in dolžniku in ga obesil na oglasno desko sodišča. Če je bila dražba neuspešna, ker ni bilo kupcev, to ni krivda izvršitelja. Izvršitelj ima z organizacijo in izvedbo uspešne ali neuspešne dražbe enake stroške in porabi isti čas. Pritožba ni utemeljena. Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS št. 32/2000 in 91/2001 - v nadaljevanju Pravilnik) se cena izvršiteljske storitve v zvezi z organizacijo in izvedbo javne dražbe odmeri glede na določbo 4. odst. Tar. št. 3 po ceni storitve, določene v Tar. št. 1 (storitev rubeža in drugih opravil v zvezi z rubežem). Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje pravilno, glede na vrednost terjane glavnice 50.289,00 SIT in ob upoštevanju vrednosti točke ugotovilo, da je cena storitve rubeža in drugih opravil v zvezi z rubežem 500 točk in ne 550 točk, kot zmotno meni izvršitelj, ki kot vrednost zahtevka šteje vsoto glavnice z nateklimi obrestmi. V zvezi s tem je že prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da se kot vrednost zahtevka šteje le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev (39. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ob tem je pravilno presodilo, da je izvšitelj upravičen do plačila 25% te cene storitve, torej 125 točk. Pri tem je odločilno, da je bila dražba neuspešna, nanjo ni pristopil noben kupec in torej ni bila izvedena, zato izvršitelj glede na določbo 3. odst. Tar. št. 3 do plačila višjega zneska ni upravičen. Ker pritožbeni razlogi niso podani in sodišče druge stopnje tudi kršitev, ki jih upošteva po uradni dolžnosti ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).