Jedro

Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1 in 24. členom ZIZ in sicer le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, ki mu mora biti priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica ugodila predlogu predlagatelja in pri maksimalni hipoteki z ID pravice 1 dovolila vpis novega imetnika (predlagatelja) ter izbris prejšnjega imetnika hipoteke N. d.d. 2. Ugovor S. d.o.o. M., lastnice solastninskih deležev nepremičnin, na katere se nanaša relevantna hipoteka, je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o dovolitvi vpisa. Vlagatelju ugovora je pojasnilo, da je izpodbijani vpis posledica dejstva, da je prejšnja upnica predlagatelju odstopila terjatve, ki so bile v njeno korist zavarovane z maksimalno hipoteko, da se je s tem skladno z zakonom (148. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) prenesla tudi hipoteka in da teza, da ima predlagatelj svojo terjatev že ustrezno zavarovano z vpisom v zemljiško knjigo že na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, ne drži, saj je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa še vedno vknjižena maksimalna hipoteka v korist prejšnje upnice – banke in ne v korist predlagatelja. Ugotovljeno je še, da je prišlo do prenosa celotnega pravnega razmerja, zato ne pride v poštev uporaba četrtega odstavka 146. člena SPZ.

3. Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice se S d.o.o. M. pritožuje. Navaja, da je bil sporazum o ugotovitvi odstopa terjatve z dne 30. 1. 2017, na podlagi katerega je bil izdan sklep o dovolitvi vpisa, sklenjen z namenom izbrisa prejšnjega imetnika skupne maksimalne hipoteke N. d.d., ker slednja do lastnikov parcel nima terjatev in je vknjižba postala brezpredmetna. D.K. je namreč dne 30. 11. 2015 s pogodbo o odplačnem odstopu terjatev, sklenjeno z navedeno banko, odkupil terjatev do družbe S. d.o.o. Na podlagi te pogodbe je v skladu z zakonom zavaroval svoje terjatve z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis imetnika je začel veljati 20. 1. 2016. Izpodbijani vpis predlagatelja, ki ima svojo terjatev na ta način zavarovano, je nesmiseln, neupravičen in brezpredmeten.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da je s pogodbo z dne 30. 1. 2017 prevzel celotno terjatev do dolžnika S. d.o.o. In tudi zavarovanje te terjatve z maksimalno hipoteko ID pravice 1, navedbe pritožnika pa ocenjuje kot nesmiselne in pravno zmotne.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba predstavlja prepis ugovora. Zemljiškoknjižni podatki potrjujejo ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je kot imetnik zgoraj navedene maksimalne hipoteke še vedno vknjižena v 1. točki te obrazložitve navedena banka in ne predlagatelj. To ugotovitev pritožnik neutemeljeno izpodbija. Zemljiškoknjižni podatki sicer izkazujejo, da je pri tej hipoteki z učinkom od 20. 1. 2016 vpisana zaznamba dejstva – zaznamba prenosa terjatve v korist predlagatelja, česar pa ni mogoče enačiti s sporno vknjižbo.

7. Poleg tega pa je po zemljiškoknjižnih podatkih pri navedeni maksimalni hipoteki vpisana tudi zaznamba izvršbe na uvodoma navedene nepremičnine v lasti S. d.o.o. in sicer na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru In 11/22 z dne 12. 6. 2015, z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba maksimalne hipoteke. Glede na ta vpis pa je odločitev sodišča prve stopnje najmanj preuranjena. Na zaznambo izvršbe sodišče prve stopnje ni bilo pozorno, ni pa nepomembna.

8. V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1 in 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju in sicer le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, ki mu mora biti priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika. Glede na zemljiškoknjižno stanje bi zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ugotoviti, ali je izvršilni postopek, na katerega se nanaša zaznamba, (še) v teku. Od tega je odvisen odgovor na vprašanje, katera je tista listina, ki v konkretnem primeru daje podlago za vpis spremembe imetnika hipoteke. Ker se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, je ostalo vprašanje, ali je v konkretni zadevi pogodba, ki jo je predlagatelj navedel kot podlago za vpis, sploh primerna listina za vpis, nerazčiščeno.

9. Narava kršitve je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za delo so razvidni iz zgornje obrazložitve.

10. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka, zato to velja tudi za predlagatelja, ki je zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).