Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da ni zakonite podlage za nadaljevanja izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika, ker upnik ni pridobil veljavnega izvršilnega naslova, je pravilno.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugotovilo, da je bil izvršilni postopek prekinjen z dnem 13.1.2006; 2.) da se izvršilni postopek nadaljuje; 3.) da se predlog upnika, da se izvršba nadaljuje z vstopom ustanovitelja prvotnega dolžnika M.E. zavrne in 4.) da se izvršba ustavi.

Zoper ta sklep se je, glede odločitve pod točko 3 in 4 izreka sklepa pritožil upnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev v izpodbijanem delu. V pritožbi navaja, da je dne 16.2.2004 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika M.P. d.o.o.. Sodišče je izdalo sklep s katerim je dovolilo predlagano izvršbo, ker pa je bil dolžnik s sklepom opr. št. Srg z dne 13.1.2006 izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po 1. odst. 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, je upnik dne 26.1.2006 predlagal, naj se postopek skladno z 4. odst. 27. člena ZFPPod nadaljuje z ustanoviteljem dolžnika E.M.. Ker lahko upniki v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz registra uveljavljajo terjatve do delničarjev (družbenikov) je upnik postopal skladno z določbami 4. odst. 27. člena ZFPPod in 1. odst. 394. člena ZGD ter predlagal nadaljevanje postopka z družbenikom. Ugotovitev sodišča, da sklep o izvršbi ni postal pravnomočen nima vpliva na tek postopka saj ustanovitelj kot univerzalni pravni naslednik vstopi v postopek v fazi, v kateri je. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za nadaljevanje izvršbe in tudi neutemeljeno izvršbo ustavilo.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavanem primeru zoper prvotnega dolžnika M.P. d.o.o. vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je na njegov predlog sklep o izvršbi sicer izdalo, ker pa je dolžnik zoper izdani sklep ugovarjal, ta ni postal pravnomočen, saj je bil pred odločitvijo o ugovoru, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (list. št. 10 spisa), dolžnik že izbrisan iz sodnega registra. Ne glede na to, da se je sicer sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno sklicevalo na zakonsko določbo 2. odst. 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), moralo pa bi uporabiti določbo 4. odst. 24. člena ZIZ, pa je stališče sodišča prve stopnje, da ni zakonite podlage za nadaljevanja izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika, ker upnik ni pridobil veljavnega izvršilnega naslova, pravilno. 4. odst. 24. člena ZIZ namreč dopušča spremembo dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo pod pogoji iz 1. odstavka navedenega člena. Ta pa predpostavlja obstoj izvršilnega naslova. Ker sklep o izvršbi izdan zoper prvotnega dolžnika ni postal pravnomočen, upnik ni pridobil izvršilnega naslova zato tudi ni mogoče nadaljevati izvršbe z družbenikom. V posledici take odločitve pa je zato pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je izvršbo ustavilo, saj so v obravnavanem primeru podane tako dejanske kot tudi pravne ovire, ki jo onemogočajo.