Jedro

Ko gre za nehomogeno mešanico, v kateri je pretežno kristalni sladkor (97,275%) v obliki grobih kristalov, posebna analiza za ugotovitev bistvenega elementa blaga ni potrebna. Da gre za nehomogeno mešanico je bilo namreč mogoče ugotoviti že pri vizualnem pregledu blaga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Brežice, za blago s trgovskim nazivom „INSTANT MEŠANICA ZELENEGA ČAJA“ iz prve postavke carinske deklaracije št. IM A 27068 z dne 23.9.2008 Carinskega urada Brežice Izpostava Obrežje, prijavljeno in sproščeno v prost promet z davčno oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico, ki se pravilno uvršča v tarifno oznako 1701 99 90 KN s TARIC kodo 00, določil carino za kmetijske proizvode in dodatno dajatev v skupnem znesku 9.260,71 EUR. Navedene dajatve je naložil v plačilo solidarnima dolžnikoma deklarantu A. d.d. in prejemniku B. s.r.o. .... Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik kot deklarant in posredni zastopnik pri prvostopenjskemu organu po navedeni carinski deklaraciji, prijavljeno blago („23 vreč instant mešanice zelenega čaja v obliki kristalnega prahu pakirano v vrečah po 1000 kg za prehrambeno industrijo“) uvrstil v tarifno oznako 2101 20 92 KN s TARIC kodo 80, s carinsko vrednostjo 10.205,00 EUR in zanj obračunal dajatve iz naslova carine za tretje države „erga omnes“ po konvencionalni stopnji 6,00% v znesku 612,30 EUR. Točnost in pravilnost že navedene carinske deklaracije je carinski organ preveril na podlagi določb člena 68/b Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti (UL L302, 19.10.1992 – CZ), s spremembami, z upoštevanjem določb členov 242, 244 in 247 Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti (UL L 253, 11.10.1993 Izvedbena uredba), s spremembami in 39. člena Zakona o izvrševanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04 in 11/07 – ZICPES). O ugotovitvah preverjanja je Izpostava Obrežje sestavila dne 14.10.2008 zapisnik, v katerem je ugotovljeno, da se blago s trgovskih nazivom „instant green tea mix“ pravilno uvršča v tarifno oznako 1701 99 90 KN in TARIC kodo 00. Po mnenju carinskega urada gre za nehomogeno zmes kristalnega sladkorja (saharoza) in ekstrakta zelenega čaja (ca 0,2%) v obliki grobih kristalov in praška svetlo rjavkaste barve, praktično brez vonja. Kemična sestavina mešanice je po navedbah v dokumentu „product specification“ družbe C. d.o.o. takšna: sladkor (97,275%), ekstrakt različnih vrst čaja (0,2%), ascorbinska kislina BP 2002 (0,025%) in maltodekstrin C*DryMD 01915 (2,5%). Bistveno lastnost mešanici daje sladkor, mali dodatki sladkorju niso spremenili bistveno lastnost sladkorja iz poglavja 17. Poleg konvencionalne stopnje carine za kmetijske proizvode 41,9 EUR/100 kg je za tako uvrščeno blago predpisana še dodatna dajatev za sladkor po stopnji 14,33700/100 kg. Ob upoštevanju carinske osnove 230,00 in navedenih carinskih stopenj znašajo carinske dajatve iz naslova carine za kmetijske proizvode 9637,00 EUR. Ker je carinski deklarant ob sprostitvi blaga v prost promet plačal 612,30 EUR, je dolžan plačati še 9024,70 EUR iz naslova carine in 236,01 EUR dodatne dajatve za sladkor. Po členu 284/1 Izvedbene uredbe je deklarant ob sprostitvi blaga v prost promet položil tudi varščino v znesku 1.445,29 EUR. Deklarantove pripombe podane v ugovoru na zapisnik z dne 14.10.2008, da se carinski inšpektor pri uvrščanju blaga nepravilno sklicuje na splošna pravila 1, 3b in 6 in da je bilo v štirih zavezujočih tarifnih informacijah (v nadaljevanju ZTI) takšno blago uvrščeno v tarifno oznako 2101 80 92 KN s TARIC kodo 80, po presoji upravnega organa prve stopnje, na ugotovitve v zapisniku ne vplivajo. Carinski organ je zato v skladu s 3. odstavkom 130. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2), na katerega napotuje 39. člen ZICPES, z izpodbijano odločbo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 201. člena, 213. člena, 214. člena in 3. odstavka 218. člena CZ in določb Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDV-1) določil nastanek carinskega dolga in carinskega dolžnika ter rok plačila za obračunane carinske dajatve. Izrek o stroških utemeljuje z določbami 79. in 80. člena ZDavP-2 in na 3. odstavku 69. člena CZ.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja. Ob upoštevanju dejstva, da gre pri spornem blagu za nehomogeno zmes kristalnega sladkorja in ekstrakta zelenega čaja, v obliki grobih kristalov in praška svetlo rjavkaste barve, praktično brez vonja, kemična sestavina mešanice pa je sladkor 97,275% ekstrakt različnih vrst čaja (0,2%), ascorbinska kislina Bp 2002 (0,2%) in maltodakstina C*DryMD 1915 (2,5%), kar vse izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pritožbeni organ meni, da je dejansko stanje glede lastnosti spornega blaga zadovoljivo ugotovljeno. V zadevi je po tožniku predlagana tarifna uvrstitev blaga sporna že na ravni (štirimestne) tarifne številke. Blago se ob uporabi Splošnih pravil 1, 3b in 6 pravilno uvrsti v tarifno številko 1701 kombinirane nomenklature in ob uporabi teh pravil nadalje z oznako 1701 99 90 kombinirane nomenklature. Pravilnost take uvrstitve potrjuje tudi Uredba Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9.2.2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list L št. 39 z dne 10.2.2006), ki se nanaša na uvrščanje mešanic, katerih osnova je sladkor. V zvezi s sklicevanjem tožnika na štiri ZTI Generalnega carinskega urada, po katerih naj bi se popolnoma enako ali zelo podobno blago uvrščalo v tarifno oznako 2101 20 92 80 KN, pritožbeni organ pojasnjuje, da po 10. členu Izvedbene uredbe, zavezujočo informacijo lahko uveljavlja samo njen imetnik, ki pa mora po 12 (3) in 10/3 (a) členu Izvedbene uredbe biti sposoben dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu opisanem v predloženih ZTI. Ker so bile navedene ZTI izdane za vzorce blaga, ki predstavlja homogeno mešanico osnovnih sestavin (izgled vzorca je bil kristalni prah rahlo zelene oziroma rjave barve), v tem postopku pa je bilo ob pregledu ugotovljeno, da gre za nehomogeno mešanico v grobi sestavi kristalov in praška svetlorjavkaste barve, kljub podobni vsebnosti vseh sestavin in kljub tujemu laboratorijskemu poročilu, ni mogoče trditi, da gre za blago, ki v vseh točkah oziroma pogledih ustreza blagu iz ZTI, na katere se tožnik sklicuje. V zvezi z očitkom, da je bil v obravnavani zadevi nepravilno in nestrokovno odvzet vzorec, pa pritožbeni organ ugotavlja, da tožnik teh pripomb ni podal niti v pripombah na zapisnik. Ker je v obravnavanem postopku preverjanja carinske deklaracije carinski delavec le pregledal blago, niso pa bili vzeti vzorci zaradi analize ali podrobnega preverjanja in niso bili poslani carinskemu laboratoriju v Ljubljani, je neutemeljena tudi navedba, da se je carinski organ pri uvrščanju blaga skliceval na kakršnokoli strokovno mnenje. Pojasnjuje, da je v konkretnem primeru carinski delavec lahko že z vizualnim pregledom blaga ugotovil lastnosti blaga, saj je šlo za enostavno mešanico grobih kristalov sladkorja in prašku svetlorjavkaste barve, kar pomeni, da ni bilo potrebno opraviti analize vzorcev v carinskem laboratoriju. Po presoji pritožbenega organa v konkretnem primeru na sam postopek uvrščanja blaga dovoljenje Agrim, ne more vplivati in je zato tudi sklicevanje tožnika na potrebnost predložitve takega dovoljenja v tem postopku brezpredmetno. Pritožbeni organ zavrača tudi tožnikovo zatrjevanje, da je carinski organ že pred prepustitvijo blaga ustno potrdil pravilno uvrstitev blaga, saj so te trditve v nasprotju s podatki v dokumentih zadeve. S pavšalnimi trditvami tožnik tudi ni izkazal, da bi bilo s sprejemom carinske deklaracije št. 401/08/SI007075 CI Gruškovje / 005322, kršeno načelo enakosti pred zakonom.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo Carinskega urada Brežice zaradi nepravilne uporabe zakona in nanju oprtih predpisov, kršitve določil postopka in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Carinskemu organu prve stopnje očita, da se do pripomb, ki sta jih na zapisnik dala tožnik in prejemnik ni opredelil. Ker je v pripombah na zapisnik opozoril na nepravilen in nestrokoven način odvzemanja vzorcev, na napačno uvrščanje blaga v tarifo, na neupoštevanje predhodno izdanih zavezujočih tarifnih informacij ter napačno uporabo pravil za uvrščanje v tarifo, tožnik trdi, da zaradi tega v postopku ni mogel učinkovito varovati svojih pravic in meni, da je že zaradi tega izpodbijana odločba nezakonita.

V nadaljevanju navaja okoliščine v zvezi s postopkom in materialno odločitvijo carinskega organa prve stopnje. Zatrjuje, da bi carinski organ drugačno uvrstitev blaga lahko ugotovil le, če bi z analizo vzorcev ugotovil bistveno odstopanje od blaga iz ZTI-jev. V obravnavanem primeru pa vzorec blaga ni bil odvzet. Zato je odstopanje od ustaljene carinske prakse uvrščanja v ustrezno tarifno nedopustno in nezakonito. Meni, da so bila v strokovnem mnenju, na katerega se sklicuje carinski urad, tudi napačno uporabljena splošna pravila 1,3 b in 6. V skladu z mnenjem Generalnega carinskega urada, ki izhaja iz štirih zavezujočih tarifnih informacij se po zatrjevanju tožnika za popolnoma enako ali bistveno podobno blago uporabita le splošni pravili 1 in 6 in se blago uvrsti v 21 01 20 92 z dodatno TARIC kodo 80. Pravilo 3b se uporablja takrat, ko za določeno blago ni posebne tarifne številke. V zvezi s tem se tožnik sklicuje tudi na stališče Sodišča Evropskih skupnosti v odločbi C-250/05 zadeva Turban International in v zadevi 253/87 Sportex.

Navaja, da iz dotedanjih ZTI GCU izhaja, da za takšno blago obstaja posebna tarifna številka. Zato tožnik zatrjuje, da je uvoženo blago pravilno uvrščeno v tarifno številko 2101 20 92 80. Po povzemanju ZTI s štev. SI 2008/0078, SI 2008/0144-2, SI 2008/0079 in SI 2008/0143 iz katerih izhaja, da se prehrambeni izdelek iz mešanice kristalnega sladkorja in ekstraktov čaja uvršča po pravilih 1 in 6 v nomenklaturno oznako 2101 20 92 80 in s sklicevanjem na proizvajalčeve navedbe o sestavi blaga, ki povsem ustreza ZTI štev. SI 2008/0078 in je zelo podobno ostalim navedenim ZTI-jem, tožnik zatrjuje, da so carinski organi iz tožniku neznanih razlogov kršili njegove ustavne pravice (načelo enakosti pred zakonom). Načelo enakosti pred zakonom, ki je varovano tudi s predpisi Evropskih skupnosti, dokazuje tudi sprejem deklaracije za sprostitev v prost promet številka 401/08/SI 007075 CI Gruškovje in strokovno mnenje Carinskega urada Maribor številka 4293-7/2008-29 z dne 10.9.2008. Po mnenju tožnika je nesprejemljivo, da drug gospodarski subjekt lahko še naprej uvaža enak proizvod pod povsem drugačnimi pogoji.

Ne glede na vse navedeno pa po tožnikovem mnenju tudi sama interpretacija in uporaba pravila 3b s strani carinskega organa ni pravilna, saj ugotovitev, da bistveno lastnost mešanici daje sladkor, temelji na analizi vzorca, ki je bil odvzet napačno. Zatrjuje, da bistveno lastnost mešanici daje ekstrakt zelenega čaja 0,2%, zaradi katerega se eno blago razlikuje od drugega in sladkor, ki ga je v mešanici največ. Uporaba obravnavane mešanice kot sladila namreč zaradi okusa po zelenem čaju ni možna. Zato je po mnenju tožnika za uvrstitev v pravilno tarifo bistvenega pomena tudi namen, za katerega se blago lahko uporablja. V zvezi z navedenim se sklicuje tudi na stališče Sodišča Evropskih skupnosti v več odločbah (C-495/03 točka 55, C-467/03 točka 23).

Carinskemu organu prve stopnje očita tudi, da je nepravilno in po Pravilniku o izpolnjevanju EUL, predpisih in praksi, tudi neustrezno ugotovil podatke, ki so vpisani v poljih 31 (saj „instant green tea mix“ ni mogoče uvrstiti v 170 19990) in 44 (2001 – uvoz sladkorja, ne bi smel biti sproščen v prost promet brez dovoljenja Agrim glede na drugo alineo točke a) 75. člena CZ; blago pa je bilo sproščeno v prost promet šele po tem, ko je carinski organ ustno potrdil pravilno uvrstitev blaga v tarifo 2101209280).

V nadaljevanju tožnik opozarja, da je tožena stranka s tem, ko je šest pošiljk tovora, menda zaradi laboratorijskih preiskav, zadrževala na meji šest dni, po tem pa je blago sprostila v prost promet, na podlagi ustnega zagotovila carinskih organov, da je deklarant pravilno uvrstil blago v tarifo 2101209280, tudi zavajajoče vodila postopek.

Za vse zgoraj navedene trditve tožnik predlaga dokaze (zaslišanje priče D.D., zapisnik z dne 14.10.2008, carinski spis z vsemi dokumenti, izpisi navedenih ZTI in spisi v zvezi z izdajo ZTI, strokovno mnenje Carinskega urada Maribor z dne 10.9.2008, carinski spis deklaracije 401/08/SI007075 CI Gruškovje/0053 22, zaslišanje strank).

Za tožnika ostaja še vedno sporna uvrstitev v tarifo z ali brez uporabe 3b točke splošnih pojasnil za razlago KN in ali se ob uporabi točke 3b sladkor lahko šteje kot bistveni element blaga.

Tožnik obema organoma tožene stranke očita, da sta povsem spregledala Uredbo komisije (ES) št. 306/2001 z dne 12.2.2001 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, po kateri se v tarifno oznako 2101 20 92 uvršča izdelek znan kot „limonin čaj“, v obliki prahu, za pripravo čaja z naslednjo sestavo: 90,1% sladkorja in 2,5% pravega čaja, majhne količine maltodekstrina, citronske kisline, arome limone in sredstva proti skepljenju. Iz utemeljitve izhaja, da se šteje kot pripravek, ki temelji na ekstraktu pravega čaja z dodanim sladkorjem. Ker v Uredbi št. 227/2006, na katero se sklicuje tožena stranka, ni nikjer opredeljena mešanica sladkorja in ekstrakta čaja, je po mnenju tožnika uvoženo blago pravilneje opredeljeno pod definicijo Uredbe št. 306/2001. Tožnik meni, da je tudi sicer uporaba točke 3 (b) brez nedvomnega dokaza o bistvenem elementu uvoženega izdelka, neutemeljena. V zvezi s tem navaja, da organ prve stopnje ni pojasnil kako je lahko ugotovil, da je v uvoženem izdelku bistveni element ravno sladkor. Zatrjuje, da je na to pomanjkljivost opozoril v pripombah na zapisnik, vendar se do njegovih pripomb organ prve stopnje, ki pripomb pri odločitvi ni upošteval, ni opredelil. Delno pojasnilo je podal šele drugostopni organ in to z navedbo, da je carinski delavec vizualno ugotovil, da gre za mešanico in da v taki mešanici predstavlja sladkor bistveni element. Zato tudi zaključek tožene stranke, ki temelji le na kemični sestavini izdelka in vizualni zaznavi carinskega delavca, ni pravilen.

Toženi stranki očita, da ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ni dokazana in tudi ni ustrezno obrazložena. Po oceni tožnika bistveni element v določenem izdelku lahko določi le laboratorij na podlagi analiz ustreznega vzorca. V obravnavanem primeru tožena stranka analize uvoženega blaga ni opravila zato so njeni zaključki napačni.

Dejstvo, da so bile ZTI, na katere se je tožnik skliceval v pritožbi, kasneje odpravljene, po mnenju tožnika na trditev, da je tožena stranka dopuščala uvoze tudi enakega ali zelo podobnega blaga v tarifni oznaki 2101 20 92, ne more vplivati. To pa pomeni, da je tožena stranka nedopustno neenako obravnavala subjekte na trgu.

Sodišču na podlagi vsega navedenega predlaga, da na glavni obravnavi izvede predlagane dokaze in tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo odpravi oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe. Glede tožbenih navedb, ki jih je tožnik podal že v pritožbi se sklicuje na razloge, s katerim jih je zavrnila že v odločbi z dne 24.5.2010. Ostale tožbene navedbe pa predstavljajo tožbene novote. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi obeh organov in jih v izogib ponavljanju posebej ne ponavlja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavani zadevi je za tožečo stranko sporno, da je carinski organ, brez odvzema in analize vzorca uvrstil blago navedeno v carinski deklaraciji v drugo tarifno številko, kot je bila navedena v carinski deklaraciji.

Sodišče ugotavlja, tako kot že upravni organ prve in druge stopnje, da je blago s trgovskim nazivom „instant green tea mix“ zmes kristalnega sladkorja (v obliki grobih kristalov) in ekstrakta zelenega čaja v obliki praška svetlo rjavkaste barve, ki nista medsebojno homogeno pomešana. Ko gre za nehomogeno mešanico, v kateri je pretežno kristalni sladkor (97,275 %) v obliki grobih kristalov, pa posebna analiza za ugotovitev bistvenega elementa blaga sploh ni potrebna. Da gre za nehomogeno mešanico je bilo namreč mogoče ugotoviti že pri vizualnem pregledu blaga.

Iz predložene dokumentacije k carinski deklaraciji nedvomno izhaja, da gre v obravnavanem primeru za blago, ki se uvršča v tarifno oznako št. 1701 99 90 KN. Oba organa sta pravilno pojasnila uvrstitev blaga v navedeno tarifno oznako in TARIC kodo 00, kar sta utemeljila s Splošnimi pravili 1, 3(b) in 6 za razlago KN, dodatnimi opombami 1. in 3. k poglavju 17, besedila k oznakam KN 1701, 1701 99, 1701 99 90, TARIC oznaki 1701 99 90 00 in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 17.01, s čimer se sodišče strinja in je tudi po mnenju sodišča pravilno.

Tožnik se neutemeljeno sklicuje na ZTI. Iz njih namreč izhaja, da so bile izdane za prehrambene pripravke v obliki kristalnega prahu in ne za nehomogeno mešanico grobih kristalov sladkorja in ekstrakta pravega čaja in za katero tožnik ni dokazal, da kot deklarirano blago v vseh pogledih ustreza blagu opisanem v ZTI (3. odstavek 12. člena CZS). Ker izdelek znan kot „limonin čaj“ v obliki prahu, ki se zmeša z vodo in zaužije kot pijača ni primerljiv z obravnavanim blagom, niti po obliki in niti po namenu uporabe, tudi uporaba Uredbe Komisije (ES) št. 306/2001 o uvrstitvi blaga v kombinirano nomenklaturo, za uvrstitev obravnavanega blaga v tarifno oznako KN 21012092, po presoji sodišča ni mogoča. Zato so ugovori tožnika, da v postopku ni bila uporabljena ustrezna metoda neutemeljeni.

Po presoji sodišča so tudi brez dejanske podlage v predloženih spisih tožbene navede o zavajajočem ravnanju carinskih organov. Tožnik je v postopku sodeloval, prejel je zapisnik in je imel možnost podati ugovore, vendar pa drugačna dokazila, ki bi lahko vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ali bi kazala na to, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, iz dokumentacije ne izhajajo. Ob ugotovitvi, da je sklicevanje tožnika na v tožbi navedene ZTI neutemeljeno in da je dejansko stanje, ki je podlaga za pravilno uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako 1701 99 90 kombinirane nomenklature 17019990 (KN) s TARIC kodo 00 in za obračun carine in dodatnih dajatev za sladkor, pravilno in popolno ugotovljeno, so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o kršitvi Ustave RS in evropske zakonodaje. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim pa jih sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača. Glede na vse navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Po navedenem tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker relevantne okoliščine niso sporne (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.