Jedro

Tožniki so z listinami o lastništvu stanovanj v stanovanjski stavbi in garaž izkazali pravni interes za sodelovanje v postopku, v katerem se odloča o odpravi odločbe, na podlagi katere je denacionalizacijski upravičenec pridobil v last tudi objekte, katerih delov se tožniki izkazujejo za lastnike. Tožniki so torej izkazali pravni interes, da vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, lastninske pravice na stanovanjih in garažah, torej izkazujejo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 4902-3/2011-MOP-57 z dne 9. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnila predlog tožnikov za priznanje lastnosti stranskih udeležencev v postopku za odpravo po nadzorstveni pravici odločbe Upravne enote Ljubljana, št. 362-276/1993-135 z dne 17. 7. 2007, ter v 2. točki izreka, da so predlagatelji dolžni A.A. povrniti stroške v postopku v višini 315,37 EUR. V obrazložitvi je navedla, da predlog za priznanje lastnosti stranskih udeležencev v postopku z izrednim pravnim sredstvom odprave po nadzorstveni pravici, ki ga je vložila Občina Dobrova – Polhov Gradec, ni utemeljen, ker tožniki glede na določbo 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) za sodelovanje v tem postopku ne izkazujejo pravnega interesa. Odločitev o tem predlogu bo vplivala le na pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca ter na pravni položaj Občine Dobrova – Polhov Gradec, ne pa na tožnike. Tožniki z zatrjevanjem, da so bili objekti, ki so bili v denacionalizacijskem postopku vrnjeni z odločbo z dne 17. 7. 2007 upravičencu A.A., ne bi smeli biti vrnjeni, ne zatrjujejo kakšne svoje pravice, ki bi jo lahko varovali v tem postopku. V postopku ne gre za denacionalizacijo, ampak za procesno odločitev o odpravi odločbe zaradi ponovne odločitve o isti zadevi. Odločitev se v nobenem primeru ne bo mogla nanašati na vrnjene objekte, ampak kvečjemu na stavbno zemljišče. Svojega interesa ne morejo izkazati niti s trditvami, da so kupci oziroma dediči kupcev stanovanj po Stanovanjskem zakonu v stanovanjskem objektu na …. Odločitev o predlogu ne more vplivati na njihov pravni položaj iz naslova domnevne lastninske pravice. Predlog se ne nanaša na denacionalizacijo objektov, ampak na ponovno odločitev o stavbnih zemljiščih. Tudi, če gre za funkcionalno zemljišče k stanovanjem v lasti predlagateljev, določitev funkcionalnega zemljišča ni predmet tega postopka in predlagatelji ne morejo v tem postopku varovati svojih pravic iz tega naslova, ker bo moral funkcionalno zemljišče v posebnem postopku določiti pristojni upravni organ. S kakršnokoli odločitvijo v tem postopku se pravni položaj predlagateljev ne bo niti izboljšal niti poslabšal, odločitev pa ne bo vplivala na njihova zatrjevana lastniška upravičenja.

2. Tožniki v tožbi navajajo, da so v postopku, ki se je vodil pred Upravnim sodiščem pod opr. št. I U 950/2014, prejeli sodbo Upravnega sodišča, s katero je bilo tožbi ugodeno ter odločba in sklep tožene stranke z dne 8. 5. 2014 v 1. in 2. točki izreka odpravljena in zadeva vrnjena istemu organu v ponoven postopek. Upravno sodišče je organu naložilo, da ugotovi obseg podržavljene parcele, v katerem je bilo dvakrat odločeno. Vsled navedenega so priglasili intervencijo strank z interesom, v kateri so pojasnili, da se v postopku obravnava upravičenja do nepremičnin, danes parc. št. 1318/29, 1318/30 in 1318/31 k.o. …, in na njih stoječih stavb, čeprav je bila denacionalizacijskemu upravičencu vzeta le stavba, ki stoji na parceli 1318/29, tako da ni upravičen do stavb garaže in večstanovanjske stavbe na parceli 1318/31 in 1318/30 k.o. …, prav tako tudi ne do fundusov ter cele parcele 1318/29. Stavbi na parcelah 1318/30 in 1318/31 nista bili nacionalizirani, zgrajeni sta bili po nacionalizaciji. Predlagatelji so lastninski upravičenci do teh nepremičnin, objektov na navedenih nepremičninah, kar so izkazali s pogodbami, gradbenimi dovoljenji za garaže ter sklepi o dedovanju. Tožniki niso sodelovali v postopku izdaje odločbe z dne 17. 7. 2007 in v tem postopku niso imeli položaja stranskih udeležencev, pa bi v tem postopku morali sodelovati. Upravni organ meni, da odločitev o predlogu vpliva le na pravni položaj Občine Dobrava – Polhov Gradec, vendar pa to ni res. Z odločbo z dne 17. 7. 2007 se je vrnila v last z vzpostavitvijo lastninske pravice parcela 1318/24, ki je v naravi predstavljala dvorišče v izmeri 1.195 m2, garažo 55 m2, gospodarsko poslopje 73 m2, poslovno stavbo 192 m2 in stanovanjsko stavbo 183 m2. Odločba, ki odreka pravico tožnikom do sodelovanja v postopku, govori zgolj o zemljiščih, čeprav se postopek odločanja jasno nanaša na nepremičnine, na katerih stoji danes večstanovanjska stavba, garaža in dvorišče okoli teh dveh nepremičnin, ki je dvorišče. V stavbi so štiri stanovanja last predlagateljev, kot tri garaže. Te parcele in objekti so navedeni v denacionalizacijskih odločbah in ni res, da se z njimi ne razpolaga, saj v odločbah izrecno piše, da gredo denacionalizacijskemu upravičencu A.A.. Vsekakor že iz vsebine odločb izhaja, da se predlagatelji neutemeljeno izločajo iz postopka. Dedič denacionalizacijskega upravičenca je že razpolagal s pogodbo v korist tretjega, o čemer teče pravdni postopek na ničnost pogodbe pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V zvezi s stroški postopka pa navajajo, da vloga, s katero je stranka A.A. priglasil stroške, tožnikom niti ni bila vročena in ne vedo, če resnično obstaja. Predlagajo odpravo izpodbijanega sklepa in zahtevajo vrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, da tožnikom ne dopusti sodelovanja v postopku, ki ga sprožila Občina Dobrova - Polhov Gradec z vložitvijo izrednega pravnega sredstva – odprava odločbe Upravne enote Ljubljana št. 362-276/1993-135 z dne 17. 7. 2007 po nadzorstveni pravici, kot stranskih udeležencev.

6. Po mnenju sodišča je v obravnavani zadevi toženka napačno uporabila določbo 43. člena ZUP, ki določa, da se imajo pravico udeleževati postopka tudi osebe, ki za to izkažejo pravni interes. Nosilni argument toženke je, da tožniki z izkazanimi pogodbami o lastnini stanovanj v stanovanjskem objektu …, ki stoji na parceli št. 1318/30 in gradbenimi dovoljenji za garaže na parc. št. 1318/31, obe k.o. …, ne izkazujejo pravnega interesa. Na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana št. 362-276/1993-135 z dne 17. 7. 2007, katere odpravo po nadzorstveni pravici zahteva Občina Dobrova – Polhov Gradec, je v 2. točki izreka odločeno, da se upravičencu A.A. vrne v last, z vzpostavitvijo lastninske pravice parc. št. 1318/24 (katere del sta današnji parceli 1318/30 – stanovanjski objekt in parcela 1318/31 - garaže), ki v naravi predstavlja dvorišče, garažo, gospodarsko poslopje, poslovno stavbo in stanovanjsko stavbo, torej tudi nepremičnine, za katere tožniki na posameznih stanovanjih stanovanjske stavbe in garažah zatrjujejo svojo lastninsko pravico. Posledično je zato protispisna in napačna trditev toženke, da se odločitev v postopku, ki je sprožen, v nobenem primeru ne bo mogla nanašati na vrnjene objekte, ampak kvečjemu na stavbno zemljišče, saj je v nasprotju s citirano 2. točko izreka odločbe, ki opredeljuje predmet vrnitve, torej tudi garaže in stanovanjsko stavbo. V nasprotju z dejanskim stanjem stvari je navedba toženke, da se predlog ne nanaša na denacionalizacijo objektov, ampak zgolj (deloma) na ponovno odločitev o denacionalizaciji stavbnih zemljišč. Vložen predlog – odprava po nadzorstveni pravici sporne odločbe se nanaša na sporno odločitev, katere predmet so tudi objekti na parceli 1318/24 k.o. … (katere del sta sedanji parceli 1318/30 in 1318/31, na katerih sta stanovanjska stavba in garaže). Tožniki so torej po mnenju sodišča z listinami o lastništvu stanovanj v stanovanjski stavbi in garaž izkazali pravni interes za sodelovanje v postopku, v katerem se odloča o odpravi odločbe z dne 17. 7. 2007, na podlagi katere je denacionalizacijski upravičenec pridobil v last tudi objekte, katerih delov se tožniki izkazujejo za lastnike.

7. V ponovnem postopku reševanja predloga tožnikov za priznanje stranskih udeležencev v postopku naj zato toženka upošteva stališča sodišča, da so tožniki izkazali pravni interes, in o zadevi ponovno odloči. Namreč tožniki so izkazali pravni interes, da vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, lastninske pravice na stanovanjih in garažah, torej izkazujejo neposredno na zakon oprto osebno korist. 8. Posledično je sodišče odpravilo tudi izpodbijano 2. točko izreka sklepa, s katerim je toženka priznala A.A. stroške sodelovanja v postopku priznanja lastnosti stranskih udeležencev, saj je štela, da predlagatelji s svojim predlogom niso uspeli, ter so zato dolžni na podlagi 114. člena ZUP povrniti njegove upravičene stroške. Ker je njeno odločitev sodišče spoznalo za napačno, je nezakonita odločitev tudi v 2. točki izreka.

9. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev v zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

10. Ker so tožniki v tem upravnem sporu uspeli, jim je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jim je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.