Jedro

Sklep Sveta 2005/387/PNZ ne more neposredno vzpostaviti kazenskopravnih posledic za posameznike, ki so v posameznih državah članicah obravnavani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s substancami, ki sta jih obravnavala EMCDDA ali Svet. Take posledice lahko nastopijo šele potem, ko na podlagi izvedbenega sklepa, s katerim Svet odloči o uvedbi nadzornih ukrepov, država članica sprejme ustrezne akte na državni ravni.

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšne so glede kemijske sestave in učinkovitosti podobnosti med etilfenidatom ter metilfenidatom, ki je uvrščen na seznam prepovedanih drog po Uredbi o razvrstitvi prepovednih drog. Dejansko stanje o zadevi je bilo zato nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se obtožnica vrne državnemu tožilstvu, da v roku 3 dni zahteva dopolnitev preiskave.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zagovornice obdolženega A. A., obtožbe zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonik (KZ-1) ni dopustilo in kazenski postopek ustavilo. Odločilo je, da na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP in v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in spis vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Zagovornica obdolženega je podala odgovor na pritožbo, v katerem je predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in odgovorov na pritožbo, pritožbeno sodišče ugotavlja da se državna tožilka utemeljeno zavzema za razveljavitev sklepa. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje prenagljena in pravno zmotna.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je sklicevanje državne tožilke na dejavnosti EMCDDA v zvezi z etilfenidatom napačno in nerelevantno. Sklep Sveta 2005/387/PNZ (in ne Direktiva Evropskega Sveta, kot ga napačno poimenujeta tožilstvo in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu)(1) namreč EMCDDA ne daje pooblastila, da bi snovi sam definiral kot psihoaktivne ali prepovedane. Sklep zgolj vzpostavlja mehanizem za hitro izmenjavo podatkov o novih psihoaktivnih snoveh (člen 1) in ustvarja s tem povezane obveznosti za države članice. Države članice tako obvezuje, da podatke o novih psihoaktivnih snoveh posredujejo Europolu oziroma EMCDDA (člen 4). Če Europol in EMCDDA ocenita, da neka snov terja nadaljnje zbiranje podatkov, pripravita skupno poročilo (člen 5). Na podlagi poročila lahko Svet zahteva, da se pripravi ocena tveganja (člen 6). Na podlagi takšne ocene pa lahko Komisija ali države članice Svetu predlagajo, da se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi (člen 8). Svet lahko s sprejemom izvedbenega sklepa uvede nadzorne ukrepe za novo psihoaktivno snov. V primeru take odločitve Sveta pa Sklep 2005/387/PNZ državam članicam nalaga dolžnost prizadevanja, da najkasneje v enem letu ukrenejo vse potrebno, da skladno s svojim nacionalnim pravom uvedejo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije (člen 9). Sklep torej končne odločitve, ali se neka snov obravnava kot nova psihoaktivna snov, zoper katero je potrebno uvesti nadzorne ukrepe, ne poverja EMCDDA, ampak Svetu. Nepravilno je zato sklicevanje tožilstva in povzemanje sodišča prve stopnje, da je EMCDDA etilfenidat uvrstil med nove psihoaktivne substance. Take funkcije EMCDDA namreč nima.

7. Potrebno je torej preveriti, ali bi lahko izvedbeni sklep, s katerim bi Svet odločil o uvedbi nadzornih ukrepov, sploh imel relevantne in neposredne kazenskopravne posledice. Za presojo učinka tako uvedenega nadzornega ukrepa je potrebno izhajati iz pravne narave sklepa na splošno. Sklep je skladno s členom 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) eden od pravnih aktov za izvajanje pristojnosti Unije. Skladno z navedeno določbo PDEU je sklep v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč le zanje. Tak je tudi Sklep 2005/387/PNZ, na katerega se sklicuje tožilstvo. Sklep namreč vzpostavlja specifične dolžnosti za institucije in telesa Evropske unije ter za države članice. Nespoštovanje dolžnosti iz sklepa bi lahko pomenilo kršitev prava Evropske unije s strani posameznih držav članic. Ne more pa navedeni sklep neposredno vzpostaviti kazenskopravnih posledic za posameznike, ki so v posameznih državah članicah obravnavani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s substancami, ki sta jih obravnavala EMCDDA ali Svet. Take posledice lahko nastopijo šele potem, ko na podlagi izvedbenega sklepa, s katerim Svet odloči o uvedbi nadzornih ukrepov, država članica sprejme ustrezne akte na državni ravni. Že na načelni ravni je zato sklicevanje na Sklep 2005/387/PNZ nerelevantno.

8. Dodatno pa sodišče druge stopnje opozarja, da izvedbeni sklep, s katerim bi Svet za etilfenidat odločil o uvedbi nadzornih ukrepov, nikoli ni bil sprejet. Iskanje po Uradnem listu Evropske unije med izvedbenimi sklepi, ki jih je na podlagi Sklepa 2005/387/PNZ sprejel Svet, namreč glede etilfenidata ne da nobenih rezultatov. Iz nobenega dokumenta ne izhaja, da bi EMCDDA, Europol ali Svet etilfenidat sploh obravnavali, ne v fazi skupnega poročila niti v fazi ocene tveganja. Na podlagi vsega navedenega se izkaže, da je sklicevanje na dejavnosti EMCDDA v predmetni zadevi popolnoma brezpredmetno(2).

9. Kljub zgoraj navedenemu pa je utemeljena pritožbena graja, da je odločitev sodišča prve stopnje najmanj preuranjena. Državna tožilka je namreč v obtožbi obdolženemu očitala, da je z namenom nadaljnje prodaje hranil osem zavitkov spojine etilfenidat, ki je analog prepovedane droge metilfenidat. Slednja je po Uredbi o razvrstitvi prepovednih drog (Uredba) uvrščena na Seznam skupin prepovedanih drog na št. 67 v skupini II. Pritožba opozarja na to, da gre praktično za isto snov, ki se jo pridobi le z minorno modifikacijo molekule, pri čemer pa se z ničemer ne poseže v učinkovitost snovi. Sodišče prve stopnje pri tem ni ugotavljajo, kakšne so podobnosti med etilfenidatom in metilfenidatom glede kemijske sestave in učinkovitosti. Iz izpodbijanega sklepa je mogoče le razumeti, da ju obravnava kot dve popolnoma ločeni snovi, pri čemer se sodišče prve stopnje ne opredeli do zatrjevanih podobnosti. Podobnosti med substancama pa sta ključni za ugotovitev, ali je mogoče etilfenidat šteti za analog metilfenidatu, in ali je zato skladno z Uredbo potrebno tudi etilfenidat obravnavati kot prepovedano drogo.

10. Zaključek sodišča prve stopnje, razviden iz izpodbijanega sklepa, je preuranjen, saj v spisu ni zadostne podlage za zaključek, da etilfenidat ni prepovedana droga. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je za preizkus utemeljenosti obtožnice potrebna boljša razjasnitev dejanskega stanja, predvsem glede ugotovitve kemijske sestave etilfenidata in primerjav le te z metilfenidatom. Za odgovor na to vprašanje bo potrebno najprej zaslišati strokovnjaka Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je predmetno Poročilo o preiskavi izdelal, po potrebi pa tudi odrediti izvedenca za kemijsko stroko.

11. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter upoštevajoč določilo drugega odstavka 276. člena ZKP, ki določa, da v primeru ko senat (26. člen ZKP) spozna, da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico državnemu tožilcu, da se preiskava dopolni, odločilo, da se obtožnica vrne Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, da v roku 3 dni zahteva dopolnitev preiskave, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi, Uradni list Evropske Unije L 127/32 z dne 20. 5. 2005; sklep je dosegljiv na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32005D0387&qid=1465289495409&from=EN. Tožilstvo se sklicuje na številko 2005/387/JHA, pri čemer kratica JHA pomeni Jurisdiction and Home Affairs, čemur ustreza slovenska kratica PNZ (pravosodje in notranje zadeve). Direktiva z enako številko v Uradnem listu Evropske unije ne obstaja.

Op. št. (2): Iz Letnih poročil, ki jih na podlagi člena 10 Sklepa 2005/387/PNZ pripravita EMCDDA in Europol, sicer izhaja, da so posamezne države članice poslale obvestila o zaznavanju snovi etilfenidat. Prvo poročilo o etilfenidatu je EMCDDA prejela leta 2011 s strani Združenega kraljestva, kar izhaja iz poročila za leto 2011: http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/689/EMCDDA-Europol_Annual_Report_2011_2012_final_335568.pdf (stran 21, poročilo dostopno le v angleškem jeziku).