Jedro

Če je vložen predlog za obnovo postopka, mora upravni organ, ko prejme predlog, v skladu z določbo 256. člena ZUP preizkusiti, ali je predlog pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba ter ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Ljubljana, št. ... z dne ....

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo občinskega sekretariata za gospodarstvo občine Velenje št. ... z dne ..., s katero je prvostopni organ zavrnil njen predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z obrtnim dovoljenjem Sekretariata za gospodarstvo občine Velenje št. ... z dne .... V postopku je namreč ugotovila, da tožeča stranka ni intervenirala v postopku na prvi stopnji in je zato s pravnomočnostjo odločbe izgubila pravico biti stranka.

V tožbi tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba ni zakonita. Meni, da s pravnomočnostjo odločbe ni izgubila pravice stranke. Prav tako pa meni, da ji ni bila dana možnost nastopati kot udeleženec v postopku, saj je bilo soglasje za pridobitev obrtnega dovoljenja objavljeno le na oglasni deski hišnega sveta. To pa ne more predstavljati ustreznega načina za sodelovanje stanovalcev v upravnem postopku. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V predloženih upravnih spisih ni nobenih podatkov o tem, da bi prvostopni upravni organ postopal v skladu z določbo 1. odstavka 256. člena zakona o splošnem upravnem postopku, v katerem je določeno, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka, ko prejme predlog preizkusiti, ali je predlog pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba, ter ali je okoliščina, na katero se predlog opira verjetno izkazana. Očitno prvostopni upravni organ sploh ni ugotavljal ali je tožeča stranka upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Po določbi 49. člena zakona o splošnem upravnem postopku je namreč lahko stranka v upravnem postopku oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Pri tem pravice ali pravne koristi določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje. Za tožnico, ki je, kot lahko sklepa sodišče na podlagi njenih lastnih podatkov v spisu, najemnica stanovanja v zgradbi, v kateri naj bi se odvijala obrtna dejavnost, glede katere meni, da ni bila dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, pa ni jasno kakšno svojo pravico ali pravno korist naj bi varovala. Tožničine navedbe iz predloga za obnovo postopka prej kažejo na to, da bi šlo v njenem primeru za varovanje njenih dejanskih, ne pa pravnih koristi, kar pomeni, da ne bi mogla imeti lastnosti stranke v postopku izdaje obrtnega dovoljenja. Če pa je dejansko stanje drugačno in bi se ugotovilo, da tožeča stranka res varuje svoje pravne koristi in bi zato morala imeti lastnost stranke v postopku pri izdaji obrtnega dovoljenja, bi moral upravni organ v spornem primeru zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, če tožnici ni bila dana možnost udeležbe v postopku, obnovo postopka dovoliti, če je bil predlog za obnovo postopka podan v zakonitem roku.

Navedene pomanjkljivosti bi morala tožena stranka v pritožbenem postopku odpraviti po določbi 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku, vendar jih ni in to kljub določbi 1. odstavka 54. člena zakona o splošnem upravnem postopku, v katerem je določeno, da mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku. Že samo zaradi povedanega izpodbijana odločba po presoji sodišča ni zakonita in jo je zato sodišče moralo na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpraviti, da bo tožena stranka lahko ugotovljene pomanjkljivosti odpravila.

Določbe zakona o upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).