Jedro

Ker dejstva, ki jih navaja tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka (dokaz o predkaznovanosti F. L.), ne predstavljajo novih dejstev, je njen predlog za obnovo postopka neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožečim strankam povrniti stroške postopka za obnovo v višini 1.459,60 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo, da predloženi dokaz ne bi vplival na odločitev sodišča, če bi se ta uporabil v prejšnjem postopku. Skupaj z izpovedjo I. J. in S. J. bi potrdil vlogo in interes F. L. v tem postopku, zavržnost njegovega ravnanja ter strah toženke pred bratom. Toženka je prepričana, da so kršene njene ustavne pravice, saj tudi drugačni dokazi ne morejo pripeljati do tega, da se njo enakopravno obravnava ter ocenjuje, da se ji dela velika krivica.

Pritožba ni utemeljena.

Obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ureja primere, ko se lahko postopek na predlog stranke obnovi, če slednja zve za nova dejstva ali pa najde ali pa pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku, pri čemer stranka teh dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (395. člen ZPP). Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka ne navaja novih dejstev, saj je kaznovanost F. L. omenjala že v predhodnem postopku. Navaja pa, da je šele po pravnomočnosti sodbe pridobila članek iz arhiva časopisa Dnevnik z dne 23.1.1989, ki potrjuje potek sodnega postopka zoper toženkinega brata. Ta pridobljeni dokaz pa po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti za nov dokaz, saj bi ga stranka ob potrebni skrbnosti lahko pridobila že tekom sodnega postopka. O objavi članka v časopisu je namreč izpovedala že priča I. J. na naroku 20.12.2007 ter bi lahko toženka članek v arhivu poiskala še v času trajanja postopka pred sodiščem prve stopnje. Zakaj tega ne bi mogla storiti sama, ne pojasni. Pritrditi pa je mogoče tudi stališču sodišča prve stopnje, da predloženi dokaz ni takšne narave, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana za predlagateljico obnove ugodnejša odločba. Pridobitev podatka o morebitni predkaznovanosti F. L. je kot nerelevantno štelo že Višje sodišče v Ljubljani v sodbi I Cp 1439/2009 z dne 1.7.2009, ko je ocenilo kot pravno nepomembne pritožbene navedbe o kaznovanosti toženkinega brata na zaporno kazen. Pritožbene trditve o takratni zavržnosti ravnanja F. L. in njegovi vpletenosti v obravnavano zadevo tega ne morejo omajati.

Ker torej zakonski pogoj za obnovo postopka ni izpolnjen, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP.