Jedro

Ker sta toženi stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep glede prvo tožene stranke razveljavi.

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 10. 7. 2020 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek zoper obe toženi stranki prekinjen od dne 5. 3. 2020 dalje.

2. Zoper omenjeni sklep se v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka zoper prvo toženo stranko, zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev procesnega prava pritožuje slednja in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi (s stroškovno posledico). Sodišče napačno meni, da tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi 350.a člena ZBan-1 tudi zoper prvo toženo stranko. Omenjeni člen ureja le odškodninske zahtevke zoper drugo toženo stranko. Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), katerega izvrševanje je Ustavno sodišče z odločbo UI-4/20 z dne 5. 3. 2020 zadržalo, v prvem odstavku 3. člena določa, da pravila postopka omenjenega zakona veljajo zgolj za odškodninsko varstvo po 350. a členu ZBan-1. Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB jasno določa, da se ta zakon (med drugim) ne uporablja za tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. To pomeni, da se materialna in procesna pravila omenjenega zakona pri odločanju o zahtevku zoper toženo stranko ne morejo in ne smejo uporabiti. Morebitna neustavnost ureditve 350.a člena ZBan-1 in členov ZPSVIKOB se na prvo toženo stranko ne nanaša in tudi ne preprečuje, da se zahtevek zoper njo meritorno obravnava. Razlaga pravil 191. in 49. člena ZPP, na katera se sklicuje sodišče, je napačna oziroma ni pomembna za presojo v tem sklepu. Okoliščina, da sta toženi stranki solidarni dolžnici ne preprečuje, da se zahtevka obravnavata ločeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo ob sklicevanju na sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020. V 1. točki izreka omenjenega sklepa je bilo odločeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje ZPSVIKOB,1 v prvi alineji 2. točke izreka pa, da se do takrat prekinejo pravdni postopki iz 25. in 45. člena omenjenega zakona.

5. Sodišče prve stopnje, ki sicer pravilno ugotavlja (glej 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da določbi 25. in 45. člena ZPSVIKOB urejata postopanje zoper drugotoženko, hkrati pojasnjuje, da temelji njegova odločitev z dne 19. 12. 20192 na določbi 45. člena ZPSVIKOB, in sicer glede prvo toženke3 (kot solidarne zavezanke) v zvezi 49. in 191. členom ZPP.4 Vendar pa je, kot pravilno izpostavlja pritožba, sklicevanje na predhodno omenjeni določbi ZPP za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nebistveno.5 Prej omenjeni določbi ZPP urejata vprašanje krajevne pristojnosti za sospornike oziroma kdaj je lahko več oseb toženih z isto tožbo (torej kdaj lahko govorimo o sosporništvu). Ker pa sta pravdni stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka (kot pravilno poudarja pritožba) zoper njiju lahko6 obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.

6. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno prvo toženkini pritožbi ugoditi in sklep o prekinitvi glede nje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/19, 19/20 - odl. US. 2 Sklep s tem datumom iz spisa sicer ni razviden. 3 Glede katere sicer zmotno navaja, da tožnik od nje odškodninsko varstvo poleg 350.a člena ZBan-1 uveljavlja tudi na drugih pravnih podlagah. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Takšno zmotno naziranje je predhodno zavzelo tudi to sodišče (glej dopis z dne 30. 6. 2020 na l. št. 67 predmetnega spisa). 6 Ne pa tudi, da bi se, kot to (ob sklicevanju na ZPSVIKOB) navaja pritožba, morala obravnavati ločeno in da je sosporništvo pravdnih strank že ex lege izključeno.