Jedro

Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod tč. 1) izreka odpravila odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine ... z dne 4.3.1994 in pod tč. 2) investitorki odmerila odškodnino zaradi spremembe namembnosti 288 m2 njiva 5. katastrskega razreda na zemljišču parc. št. 734/2 in 300 m2 travnika 8. katastrskega razreda na zemljišču parc. št. 660/15 v skupnem znesku 280.699,00 SIT in določila, da je odškodnino potrebno plačati v roku petnajstih dni od prejema te odločbe ter če odškodnina ne bo v roku plačana mora zavezanka plačati tudi zakonite zamudne obresti. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je pri presoji zakonitosti ugotovila, da prvostopni organ odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ni odmeril po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja tako kot določa 8. odstavek 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V zvezi s pritožbeno navedbo, ki se nanaša na podatke o kulturi zemljišč, pa se tožena stranka sklicuje na določbo 2. odstavka 3. člena ZKZ. Po uradnih podatkih iz zemljiškega katastra je bilo zemljišče parc. št. 734/2, do pravnomočnosti navedenega lokacijskega dovoljenja, njiva 5. katastrskega razreda v izmeri 542 m2. Iz potrdila, ki ga je 4.10.1994 izdala Mestna geodetska uprava ... izhaja, da je bila parcela št. 734/2 v času parcelacije v funkcionalnem delu gozd 4. katastrskega razreda s površino 126 m2 in njiva katastrskega razreda s površino 162 m2. Ker se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja, s katerim se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča, predloženo potrdilo geodetske uprave, ki pa ne izkazuje stanja navedenega zemljišča v času izdaje lokacijskega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev v zadevi.

Tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo, ker meni, da pri odmeri odškodnine ni bilo upoštevano dejansko stanje v naravi. Parcela št. 734/2 je v naravi obkrožena najmanj s treh strani s travniki 8. razreda in gozdom 4. razreda in tudi parcelacija opravljena že pred mnogimi leti, po kateri je sporna parcela dobila 126 m2 površine od parc. št. 733 gozd 4. razreda in 162 m2 od parc. št. 734/1 njiva 5. razreda (potrdilo Mestne geodetske uprave z dne 4.10.1994), ne potrjuje navedbe tožene stranke, da naj bi bila parcelacija opravljena po izdaji lokacijskega dovoljenja. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 15. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86 in Uradni list RS, št. 9/90), kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Iz 2. odstavka 3. člena ZKZ pa izhaja, da za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.

Kot pravilno navaja že tožena stranka v izpodbijani odločbi, iz navedenih določb sledi, da se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja, s katerim se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča. Podatki spisov potrjujejo ugotovitev tožene stranke, da uradni podatki iz zemljiškega katastra v času izdaje lokacijske odločbe izkazujejo, da je sporna parcela št. 734/2 njiva 5. katastrskega razreda v izmeri 542 m2, torej ta podatek ustreza podatku, na podlagi katerega je tožena stranka v izpodbijani odločbi izračunala sporno odškodnino. Dejansko stanje v naravi, na katero se sklicuje tožnica (da je sporna parcela št. 734/2, ki je evidentirana kot njiva 5. razreda, obkrožena z najmanj treh strani s travniki 8. razreda in gozdom 4. razreda), glede na že navedeni določbi 3. in 15. člena ZKZ in uradne podatke iz zemljiškega katastra, ki se nanašajo na čas izdaje lokacijskega dovoljenja, na odločitev ne more vplivati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).