Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno podaljšalo in obrazložilo priporni razlog begosumnosti, pripor pa je podaljšalo tudi po 2. točki I. odst. 201. čl. ZKP, v tem delu pa je obrazlagalo 3. točko istega zakonitega določila, torej ponovitveno nevarnost.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega Š. Š. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na priporni razlog po 2. točki I. odst. 201. čl. ZKP razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v ostalem pa se zagovornikova pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom po vloženi obtožnici podaljšalo pripor zoper obdolženega Š. Š. iz pripornih razlogov po 1. in 2. točki II. odst. 201. čl. ZKP. Pripor, ki je bil odrejen in podalševan iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki I. odst. 201. čl. ZKP, teče od 4.10.1999 dalje.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitev določil člena 201 ZKP. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da naj se pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče druge stopnje sprejema zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje ropa po I. in III. odst. 213. čl. KZ. Sprejema pa tudi zaključke prvostopenjskega sodišča glede obstoja pripornega razloga begosumnosti po 1. točki I. odst. 201. čl. ZKP. Glede tega pripornega razloga je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da pri obdolžencu ob neurejenem statusu v Sloveniji in okoliščinah, da je brez zaposlitve in stalnega bivališča ter da je po aretaciji poskušal pobegniti, obstoji nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, pobegnil in se poskušal tako izogniti kazenskemu postopku. Priporni razlog je torej dovolj obrazložen, saj so navedene konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnil. Zato pravilnega zaključka sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem pripornega razloga begosumnosti ne morejo omajati zagovornikove pritožbene navedbe, da ima obdolženec v Sloveniji svojo mamo ter, da ima v Sloveniji tudi partnerico, s katero ima otroka. Ti okoliščini ga tudi očitno nista odvrniti od namere, da bi pobegnil pred aretacijo. Zato je v tem delu zagovornikova pritožba neutemeljena.

Zagovornik pa utemeljeno opozarja na to, da je pripor podaljšan tudi iz razloga po 2. točki, izpodbijani sklep pa v zvezi s tem pripornim razlogom nima obrazložitve. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, je sklep obrazložen v smeri pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, iz tega razloga pa je bil pripor odrejen in nato tudi podaljšan.

Izrek sodbe torej nasprotuje razlogom sodbe, ker je v izreku navedeno, da je pripor podaljšan po 2. točki, obrazložena pa je 3. točka I. odst. 201. čl. ZKP. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu zagovornikovi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep, ki se nanaša na priporni razlog po 2. točki I. odst. 201. čl. ZKP, razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ostalem pa je zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.