Jedro

Popolna neaktivnost toženke ne pomeni podlage za pristojnost sodišča na temelju tihe privolitve (torej dejstva, da tožena stranka ni oporekala pristojnosti slovenskega sodišča - ni odgovorila na tožbo, ni mogoče šteti za tiho privolitev). Sodišče mora torej v skladu z določbo 28. člena Bruseljske uredbe I bis samo presoditi, ali je pristojno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 653,31 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki znesek 35.000 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse potrebne pravdne stroške (II. točka izreka).

2.Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi in drugi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, zamudno sodbo razveljavi in tožbo zavrže s stroškovno posledico.

2.Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pristojno je sodišče Republike Hrvaške. Pritožnica se sklicuje na 57. člen ZPP glede izključne krajevne pristojnosti v zvezi s spori o stvarnih pravicah na nepremičninah. Ker toženkina nepremičnina leži v Peruški na Hrvaškem, bi se moralo naslovno sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti s sklepom izreči za krajevno nepristojno in tožnikovo tožbo zavreči.

2.Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v tem primeru podan mednarodni element. Sklicuje se na 19., 20. in 23. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Nadalje se sklicuje na 4. člen Uredbe 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja - RIM I, ki eksplicitno določa, da se za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica na nepremičnini, uporablja pravo države, v kateri se nahaja nepremičnina. Enako velja za neupravičeno pridobitev (glede 15.000 EUR). Pritožnica se v tem primeru sklicuje na 29. člen ZMZPP. Uporabi se hrvaško pravo. Nadalje se sklicuje na drugi odstavek 50. člena ZMZPP.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev ter potrditev zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta pravdni stranki dne 22. 3. 2023 sklenili predpogodbo za nakup nepremičnine parcela 000/7, 000/8, 000/9, 001, 002 vse k. o. X., ki se nahajajo na območju Republike Hrvaške. Toženka je solastnica predmetnih nepremičnin do 7/10. Glavna pogodba naj bi se sklenila v roku 3 mesecev od podpisa predpogodbe. Tožnik je toženki izročil 25.000 EUR (znesek 10.000 EUR na račun are, preostalo na račun kupnine). Tožnik je toženko na sklenitev pogodbe pozval z dopisom ter določil rok za izpolnitev, sicer bo štel, da toženka odstopa od pogodbe. Toženka je sklenitev pogodbe odklonila ter zahtevala višjo kupnino. Tožnik zato utemeljeno šteje, da toženka ne želi skleniti prodajne pogodbe. Zahteva plačilo dvojne are v višini 20.000 EUR in 15.000 EUR, kar je bilo dano na račun kupnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.

6.Pritrditi je pritožnici, da gre v konkretnem primeru za razmerje z mednarodnim elementom. Predmet predpogodbe je bila prodajna pogodba, katere predmet je bila nepremičnina, ki se nahaja na Hrvaškem. Tako tožnik kot tudi toženka imata (glede na podatke spisa) stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

7.V konkretnem primeru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o tem sporu po Uredbi 1215/2015 o mednarodni pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Bruseljska uredba I bis (v nadaljevanju Bruseljska uredba I bis).

8.Ne drži pritožbena navedba, da gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini. V slednjem primeru se mora tožba nanašati na pravico, ki ima erga omnes učinek. V konkretnem primeru je razmerje med pravdnima stranka obligacijsko pravne narave, izključna pristojnost pa se na obligacijska razmerja, katere predmet je nepremičnina, ne nanaša.

8.Izključna pristojnost sodišča Republike Hrvaške torej ni podana.

9.Popolna neaktivnost toženke ne pomeni podlage za pristojnost sodišča na temelju tihe privolitve (torej dejstva, da tožena stranka ni oporekala pristojnosti slovenskega sodišča - ni odgovorila na tožbo, ni mogoče šteti za tiho privolitev). Sodišče mora torej v skladu z določbo 28. člena Bruseljske uredbe I bis samo presoditi, ali je pristojno.

10.Po Bruseljski uredbi I bis se pristojnost sodišča določa po stalnem prebivališču toženca. Ker ima toženka po podatkih tožbe (in spisa) stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je za odločanje o sporu pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, in sicer stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (47. in 32. člen ZPP).

11.Glede na pristojnost slovenskega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP glede presoje, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Vsaka država namreč uporablja svoja procesna pravila. Tožena stranka izpolnitve teh pogojev izrecno ne izpodbija, morebitnih kršitev po uradnem preizkusu tudi ni ugotovilo pritožbeno sodišče. Pritožnica zgolj očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer bi moralo sodišče po njenem mnenju uporabiti hrvaško pravo.

12.Vprašanje, ali mora slovensko sodišče v konkretnem primeru uporabiti slovensko ali hrvaško pravo, ureja Uredba 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja - RIM I (v nadaljevanju RIM I). RIM I se uporablja tako glede vrnitve dvojne are (20.000 EUR), ki je izrecno dogovorjena v pogodbi, kot tudi glede vrnitve zneska 15.000 EUR (ki ga sodišče prve stopnje presoja na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi). V slednjem primeru je vrnitev 15.000 EUR namreč posledica kršitve predpogodbe.

13.RIM I res določa, da se za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica na nepremičnini ali najemna pravica na nepremičnini, uporablja pravo države, v kateri se nahaja nepremičnina (točka c prvega odstavka 4. člena). Vendar pa tretji odstavek 4. člena določa, da se, kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo, uporablja pravo te druge države.

14.Sporna predpogodba je bila sklenjena v Republiki Sloveniji. Ara 10.000 EUR in znesek 15.000 EUR sta bila toženki izročena v Republiki Sloveniji. Obe stranki imata v tej državi stalno prebivališče. Sporno razmerje je torej glede na navedeno očitno v tesnejši zvezi s pravom Republike Slovenije.

15.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno uporabilo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Razlogi v izpodbijani zamudni sodbi, ki jih pritožnica niti konkretno ne izpodbija, so jasni in pravilni. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na njih sklicuje (tč. 6 do 12 izpodbijane zamudne sodbe) in jim v celoti pritrjuje. Ker je toženka odklonila sklenitev glavne pogodbe pod pogoji iz predpogodbe, je tožeča stranka upravičena do vrnitve 15.000 EUR in zneska dvojne are (20.000 EUR). Od vtoževanega zneska je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje do plačila (drugi odstavek 299. člena OZ).

16.Ker niso podani niti izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, in sicer 875 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar znaša 653,31 EUR (upoštevajoč vrednost odvetniške točke 0,6 EUR).

V primeru zamude je tožena stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (378. člen OZ).

-------------------------------

1V konkretnem primeru so podani pogoji za uporabo Bruseljske uredba I bis, in ne ZMZPP (na kar pravilno opozarja tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo).

2Tako Mednarodno zasebno pravo Evropske unije, Uradni list RS, Ljubljana 2018, stran 172.

3"Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni državi članici tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe."

4In ne Uredba 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti - RIM II.

5Primerjaj Mednarodno zasebno pravo Evropske unije, Uradni list RS, Ljubljana 2018, stran 508.

6Primerjaj zgoraj citirano delo, stran 434.