Jedro

Tožena stranka je od tožnika (kot prava neuke stranke) zahtevala pojasnilo o tem, kako namerava v pravdnem postopku pred sodiščem dokazovati, da v nasprotju s pogodbenimi določili kupnina ni bila v celoti plačana, in za svoje navedbe dostavi dokazila. V kolikor je od kupca že zahteval, da plača del kupnine, naj dostavi tudi kopijo tega zahtevka. Tožena stranka torej dejansko ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. V takem primeru pa organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, zahteve ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v ..., št. Bpp 616/2020 z dne 18. 2. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v ... (v nadaljevanju tožena stranka) je s sklepom, št. Bpp 616/2020 z dne 18. 2. 2021, zavrglo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 3. 12. 2020 vložil A.A. (v nadaljevanju prosilec ali tožnik). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da prosilec v prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu BPP) navaja, da BPP potrebuje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku zaradi plačila dela kupnine v višini 4.000,00 EUR po prodajni pogodbi z dne 10. 7. 2017, saj je na podlagi te pogodbe prejel le polovico kupnine. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagal odvetnico B.B. iz .... Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve sklepa navaja, da bi za to, da bi sprejela odločitev, ali bo tožnikovo prošnjo sprejela v obravnavo, v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) morala oceniti, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, ter ali je zadeva pomembna za osebni in socialni ekonomski položaj prosilca, oziroma ali je pričakovani izid zadeve zanj ali za njegovo družino pomemben. Tožniku je zato poziv na dopolnitev njegove prošnje, tako da bi zadevo lahko obravnavala. Prosilec v danem roku svoje vloge ni dopolnil, zato je njegovo prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

2. Tožnik v tožbi zoper izpodbijani sklep, ki jo je osebno vložil pri tem sodišču, navaja, da je od 13. 5. 1998 invalidsko upokojen in s pokojnino ter dodatki ne more plačevati pravnika za zastopanje v njegovem primeru. BPP potrebuje zato, ker je bil ogoljufan. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožnikovo prošnjo 31.a člena ZBPP zavrgla, saj je presodila, da njegova vloga ni popolna in je zato ni mogoče obravnavati.

6. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP podal na obrazu BPP št. 1, v katerem je kot navedbo želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedel pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi plačila dela kupnine po prodajni pogodbi z dne 10. 7. 2017. V opombe je navedel, da bo vtoževal plačilo kupnine v višini 4.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, saj je na podlagi prodajne pogodbe z dne 10. 7. 2017, ki jo je predložil, prejel le polovico kupnine.

7. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je v tem pogledu treba upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem pa (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drugi predpis. Tako določbo ima ZBPP, ki v drugem odstavku 32. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, med drugim tudi "podatke o zadevi" (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP).

8. Glede na povzeto zakonsko ureditev, so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako, da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Iz zakonskega besedila ZBPP ne izhaja, kaj so "podatki o zadevi", vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona. To pomeni, da je kot podatke o zadevi treba šteti najosnovnejše podatke, brez katerih vloge ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošenj za dodelitev BPP (obrazec BPP št.1) in ga je v predmetni zadevi tožnik tudi uporabil. Ta v oddelku III. "podatki o zadevi" v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve oziroma zgolj osnovne podatke o zadevi.

9. Upoštevaje sodno prakso tega sodišča (sodba I U 1012/2019 z dne 7. 11. 2019), taka ureditev organu ne daje podlage za to, da bi podatke o zadevi, ki presegajo prej opisani, najosnovnejši obseg, štel za nujno sestavino vloge v smislu 66. člena ZUP.

10. Tožena stranka je, kot izhaja iz upravnega spisa, od tožnika, kot prava neuke stranke, zahtevala pojasnilo o tem, kako namerava v pravdnem postopku pred sodiščem dokazovati, da v nasprotju z določili pogodbe kupnina ni bila v celoti plačana ter da za svoje navedbe dostavi dokazila in da, kolikor je od kupca že zahteval, da plača del kupnine, dostavi tudi kopijo tega zahtevka. Tožena stranka torej dejansko ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. V takem primeru pa organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, ne sme zahteve zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati v skladu s tretjim odstavkom 140. člena ZUP. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek in pri tem upoštevati, da je stranka v postopku prava neuka stranka.

11. Sodišče pri tem dodaja, da konkretne oblike BPP določa ZBPP, ki v prvem odstavku navaja, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje (1. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Za pravno svetovanje na tej podlagi se šteje preučitev, pravnega položaja in ustreznih pravnih prepisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna pravna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificirani pravni strokovnjak v pravnem mnenju, v katerem poda oceno o dejanski in pravnih vprašanjih in o tem, ali ima vložitev tožbe verjeten izgled za uspeh. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tožena stranka pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur upravnega svetovanja (drugi odstavek 28. člena ZBPP).

12. Ker, glede na navedeno, v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitev pravil postopka tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena je zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Ker v zadevi ni šlo za spor o dejanskem stanju, temveč izključno za vprašanje pravilne uporabe določb upravnega postopka, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na seji brez glavne obravnave.