Jedro

V postopku sledljivosti SKOP, v katerem upravni organ ugotavlja izpolnjevanje obveznosti za ukrep SKOP, in zajema tudi preverjanje površin, vključene v posamezen ukrep, predstavlja takšna odločba javno listino, s katero so po izvedenem postopku ugotovljene v ukrep SKOP vključene površine. Pravilnost teh ugotovitev je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo, s katero so ugotovljene upravičene površine. Tožnik torej ne more v obravnavani tožbi uspešno ugovarjati, da je upravni organ, ko je z izpodbijano odločbo ugotovil kršitev obveznosti SKOP-EK in v tej posledici izrekel sankcije, nepravilno upošteval površine. Trditve, da ni zmanjšal površin in da so kontrolorji napačno ugotavljali stanje na terenu, je tožnik imel možnost uveljavljati v predhodnih postopkih, na odločitev v tem upravnem sporu pa ne morejo vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožnik v letu 2007 predčasno prenehal izvajati oziroma je nedovoljeno zmanjševal petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, tako kot je navedla v tabeli (1. točka izreka) in da so bila tožniku na podlagi odločb št. 321-22-41833-2005-25 z dne 20. 4. 2006 in št. 321-22-53107-2006-28 z dne 4. 6. 2007 izplačana sredstva, kot je navedla v tabeli (2. točka izreka) ter odločila, da mora tožnik v 30 dneh od vročitve odločbe vrniti sredstva v višini 2.304,00 EUR, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) ter ugotovila, da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (5. točka izreka).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil, po uradni dolžnosti pa v 2. in 3. točki izreka prvostopenjske odločbe spremenil znesek skupnega vračila med leti 2007/2006, 2007/2005 in 2007/2004 tako, da se znesek 2.304,00 EUR nadomesti z zneskom 2.030,19 EUR. Navaja pravne podlage, ki urejajo izpolnjevanje zahtev za ukrepe SKOP. Ugotavlja, da je v letu 2005 (pri)tožnik na obrazcu „D“ uveljavljal plačilo za ukrep SKOP-EK na površini 7,58 ha, za ta ukrep pa so mu bila na podlagi odločbe 321-22-41833-2005-25 z dne 21. 4. 2006 izplačana sredstva v višini 421.713,30 SIT. V letu 2006 je na obrazcu „D“ uveljavljal zahtevek za plačilo za ukrep SKOP-EK na površini 8,01 ha, na podlagi odločbe št. 321-22-53107-2006-28 z dne 13. 12. 2006 so mu bila izplačana sredstva v višini 1.858,32 EUR. Na obrazcu „D“ za leto 2007 je uveljavljal plačilo za ukrep SKOP-EK na površini 6,14 ha. Z odločbo št. 33101-34585/2007/18 z dne 5. 6. 2008 je bil zahtevek za plačilo za ta ukrep v celoti zavrnjen. Z zbirno vlogo za leto 2007 je vložil tudi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičene površine, opredeljene v skladu z Uredbo za leto 2007. Z odločbo št. 33101-34585/2007/6 z dne 24. 12. 2007 mu je bilo dodeljenih 2,64 ha plačilnih pravic, zavrnjena pa dodelitev za 3,50 ha plačilnih pravic zaradi preveč prijavljene površine na GERK-ih 290251 in 3138643 glede na ugotovljeno površino. Pritožba zoper to odločbo je bila z drugostopenjsko odločbo št. 33101-119/2008 z dne 23. 5. 2008 zavrnjena. (Pri)tožnik ni sprožil upravnega spora. Po izdaji odločbe z dne 24. 12. 2007 je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo z dne 10. 9. 2010 ugotovil kršitev petletne zaveze SKOP-EK na delu vključenih površin. Pri tem je po mnenju drugostopenjskega organa pravilno upošteval pravnomočno odločbo z dne 24. 12. 2007, s katero je bilo po kontroli velikosti površine na kraju samem ugotovljeno, da je dejanska velikost spornih GERK-ov, na katerih je (pri)tožnik v letu 2007 izvajal ukrep EK, le 2,64 ha. Pritožbeni organ pojasnjuje, da te ugotovitve v obravnavanem postopku ne more izpodbijati, saj je predmet tega postopka vračilo sredstev zaradi predčasne neupravičene prekinitve obveznosti izvajanja kmetijskih okoljskih ukrepov.

Glede določitve sankcij zaradi kršitve pri ukrepu SKOP drugostopenjski organ ob navedbi relevantnih pravnih podlag, ki jih urejajo, ugotavlja, da prvostopenjski organ ni upošteval dopustnih toleranc, tj. 5 % in 10 % dopustnih zmanjšanj površin zemljišč pri izračunu odstotka vračila spornih sredstev. Zato je ponovno opravil izračun: glede na to, da je (pri)tožnik v letu 2007 glede na leto 2005 ukrep EK izvajal na 4,94 ha manjši površini, kar pomeni, da je zmanjšanje, upoštevaje 5 % toleranco, znašalo 55,17 %, mora pritožnik vrniti 55,17 % sredstev, prejetih za ta ukrep za leto 2005; ker je v letu 2007 glede na leto 2006 izvajal ukrep EK na 5,37 ha manjši površini, je zmanjšanje, upoštevaje 10 % toleranco, znašalo 57,04 %, in mora zato vrniti 57,04 % sredstev, prejetih za ta ukrep za leto 2006. Tožnik v tožbi navaja, da je z Agencijo RS za za kmetijske trge in razvoj podeželja začel sodelovati leta 2001. Leta 2004 je podpisal petletno pogodbo za program SKOP, za kar se je odločil skupaj s svetovalno službo v Brežicah. Skupaj s svetovalno službo je bil narejen načrt gospodarjenja. S strani Zavoda za gozdove je dobil pozitivno mnenje za krčitev 2,88 ha gozda, kar naj bi izvajal sukcesivno v daljšem časovnem obdobju in pri tem ohranil določene drevesne vrste. V času izvajanja pogodbe se je vključil v program EKO kmetij in prejel certifikat za ekološko kmetovanje. Na prijavljenih površinah se je ukvarjal z rejo drobnice. V letu 2005 je bil primoran prodati del zemljišč in hišo, kupec pa je nadaljeval s podobnim načinom gospodarjenja. Svetovalci na kmetijsko svetovalni službi so bili seznanjeni s situacijo in so svetovali, kako urediti z dokumentacijo in načinom gospodarjenja. O zmanjšanju in razlogih je obvestil mariborski zavod za eko certificiranje. S tem se ni v nikakršni meri zmanjšalo izvajanje začrtanih del na kmetiji. V letu 2004, ko je podpisal petletno pogodbo za program SKOP, ni prejel nobenega izvoda pogodbe. Ni res, da je leta 2005 podpisal novo pogodbo za SKOP. V programu SKOP je ostal do leta 2009, ko je zadnjič oddal subvencijsko vlogo. Nove pogodbe ni želel podpisati, ker ni dobil izplačanih subvencij že za pretekla obdobja. Kontrolorji, ki so prihajali iz Agencije, so prihajali zgolj z namenom zmanjševanja površin, s tem pa istočasno zmanjševanja subvencij. Kontrolor je zahteval popolno eksplatacijo površin, uporabo težke gradbene mehanizacije za odstranitev panjev, kamenja in skal ter nato ponovno zatravitev površin s kupljenim semenom. Predočeno mu je bilo, da se bo del subvencij, katere naj bi prejel, zmanjšal zaradi uskladitve GERK-ov. Pogodbo SKOP (katere izvod še vedno nima) je podpisal leta 2004 in izvajal dogovorjeni program pet let. Nikoli, razen zaradi izgube dela posesti, ni zmanjšal površin, na katerih gospodari, ampak jih je v danem momentu celo povečal. Zahtevanega zneska ne bo vrnil, saj Agencija dolguje izvod pogodbe ter sredstva za dve leti.

Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje tega upravnega spora je zakonitost odločbe, s katero je bila tožniku naložena vrnitev sredstev, pridobljenih za ukrep SKOP-EK, zaradi nedovoljenega zmanjšanja obveznosti.

V letu 2005, ko se je tožnik vključil v izvajanje ukrepa SKOP-EK (prehod iz SKOP-REJ), je veljavna Uredba o plačilih za Ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 določala, da lahko upravičenci, ki se bodo v izvajanje ukrepa SKOP vključili v letu 2005, v tem letu pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP na način, kot ga določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2005, tj. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, in pod pogoji, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v poglavju 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi. V tem poglavju je v rubriki Trajanje obveznosti določeno, da se upravičenec s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (5 let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep, in taksativno našteti primeri, ko so dopustna odstopanja od te obveznosti (vsako odstopanje od obveznosti je treba javiti Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja); v rubriki Administrativni postopki je določeno, da upravičenec skupaj z vlogo na predpisanem obrazcu podpiše tudi izjavo, s katero se vključi v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil; v rubriki Kontrola in sankcioniranje so predpisani primeri, ko mora upravičenec vrniti izplačana plačila za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov.

Sankcioniranje pri ukrepih SKOP je konkretno določeno v vsakoletnem Katalogu kršitev in sankcij k Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za določeno leto. Katalog kršitev in sankcij – Priloga:6 k Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za leto 2006 v točki B določa, da če se površine zemljišč, ki jih je KMG vključilo v ukrep SKOP-a, zmanjšajo za več kot 5 odstotkov oziroma v obsegu, kot ga določa 30. člen Uredbe 796/2004/ES z dne 21. aprila 2004, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov izplačanih plačil, ki so znižani za dopustna zmanjšanja površin zemljišč, kot jih za posamezno leto izvajanja ukrepa SKOP določa vsakoletna uredba o plačilih za ukrepe PRP-ja. Katalog kršitev in sankcij – Priloga:2 k Uredbi plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 določa, da če se površina zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v ukrep SKOP-a, glede na preteklo leto zmanjšajo za več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil, ki je znižan za znesek, ki ustreza 10 odstotnemu dopustnemu zmanjšanju površin zemljišč v tekočem letu glede na preteklo leto.

Upravni organ ugotavlja, da je tožnik na obrazcu „D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005“ k zbirni vlogi za leto 2005 s podpisom jamčil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepa SKOP ter sankcijami, ki sledijo neupoštevanju le teh in se zavezal, da bo ukrep izvajal dosledno ves čas trajanja obveznosti, sodišče pa se je o tem prepričalo z vpogledom v dokumentacijo upravnega spisa. Zato so nerelevantni tožbeni ugovori, da naj za tožnika ne bi veljala obveznost ukrepa SKOP, tj. na površinah, vključenih v ukrep SKOP v prvem letu obveznosti, nadaljevati kmetovanje pod pogoji za ta ukrep še preostalo obdobje obveznosti, ker naj ne bi dobil izvoda pogodbe.

Neprerekana je ugotovitev, da je tožnik v letu 2005 uveljavljal plačilo za ukrep SKOP-EK na površini 7,58 ha (kar je razvidno iz obrazca D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005), v letu 2006 na površini 8,01 ha (razvidno iz obrazca D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2006) in v letu 2007 na površini 6,14 ha. Tožnik tudi ne zanika, da mu je bilo z odločbo št. 33101-34585/2007/6 z dne 24. 12. 2007 dodeljenih 2,64 ha plačilnih pravic, kot upravičena površina (tj. površina kmetijskega zemljišča v uporabi, ki je ugotovljena po administrativnih kontrolah ali kontrolah na kraju samem), ki je bila predmet zahtevka, pa zavrnjenih 3,50 ha površin. V postopku sledljivosti SKOP, v katerem upravni organ ugotavlja izpolnjevanje obveznosti za ukrep SKOP, in zajema tudi preverjanje površin, vključene v posamezen ukrep SKOP (vključena površina je površina zemljišča, ki je tekočem letu vključena v ukrep SKOP-a in je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo na kraju samem), predstavlja takšna odločba javno listino, s katero so po izvedenem postopku ugotovljene v ukrep SKOP vključene površine. Pravilnost teh ugotovitev je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo, s katero so ugotovljene upravičene površine. Tožnik torej ne more v obravnavani tožbi uspešno ugovarjati, da je upravni organ, ko je z izpodbijano odločbo ugotovil kršitev obveznosti SKOP-EK in v tej posledici izrekel sankcije, nepravilno upošteval površine. Trditve, da ni zmanjšal površin (tudi če bi naj do tega prišlo zaradi nepredvidene prodaje, v zvezi s čemer pa tožnik navaja, da to ni v nikakršni meri zmanjšalo načrtovanih del na kmetiji) in da so kontrolorji napačno ugotavljali stanje na terenu, je tožnik imel možnost uveljavljati v predhodnih postopkih (kot ugotavlja drugostopenjski organ in potrjujejo listine v spisih, tožnik ni bil uspešen s pritožbo zoper odločbo z dne 24. 12. 2007, upravnega spora pa v tistem postopku tudi ni sprožil), na odločitev v tem upravnem sporu pa ne morejo vplivati. Nerelevantno tudi je, da naj ne bi prišlo do sestanka s predstavnik za ekološko kmetovanje, Agencije in Zavoda za gozdove, zato se sodišče do teh ugovorov ne opredeljuje.

Glede na prej navedeno je tudi po mnenju sodišča upravni organ pri izdaji izpodbijane odločbe, katere predmet je vračilo sredstev zaradi zmanjšanja obveznosti ukrepa SKOP-EK, lahko upošteval odločbo z dne 24. 12. 2007, s katero je bila ugotovljena površina GERK-ov, na katerih je tožnik v letu 2007 izvajal ukrep SKOP-EK. Glede na prijavljeno površino (6,14 ha) in zavrnjeno površino (3,50 ha) izhaja, da ga je izvajal le na površini 2,64 ha (6,14 ha-3,50 ha=2,64 ha). V primerjavi z letom 2005 (prijavljena površina 7,58 ha) ga je izvajal na 4,94 ha manjši površini (7,58 ha-2,64 ha=4,94 ha), glede na leto leto 2006 (prijavljena površina 8,01 ha) pa na 5,37 ha manjši površini (8,01 ha-2,64 ha=5,37 ha). Iz navedenih podatkov je jasno, da je tožnik kršil obveznost SKOP-EK, saj jo je nedovoljeno zmanjševal. Upoštevajoč uvodoma povzete določbe o kršitvah in sankcijah za ukrepe SKOP pa je upravni organ na podlagi navedenih podatkov lahko izračunal odstotek sredstev, ki jih tožnik mora vrniti, ki ga tožnik niti ne izpodbija.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.