Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče ne more nadomestiti privolitve tistega, na katerega naj se tožba razširi, s svojo odločitvijo, kakor to lahko stori iz razloga smotrnosti pri objektivni spremembi tožbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembo tožbe in je ustavilo postopek. Tožeči stranki je naložilo, naj toženi povrne 99.037,50 SIT pravdnih stroškov. Zoper tak sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje razveljavi izpodbijano odločbo in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je prva tožena stranka S. B. na naroku dne 8.1.1998 privolil v spremembo tožbe, saj se je spustil v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. V obravnavanje se je spustila tudi .... d.o.o., katere dejanski in zakoniti zastopnik je bil takrat S. B. Ta je bil v eni osebi prva tožena stranka in pooblaščenec druge tožene stranke. Pravno formalno gre za dva različna subjekta, dejstvo pa je, da lahko pravno osebo zastopa le fizična oseba, torej S. B. in je zato tožba zoper .... d.o.o. dopustna. Niso točne navedbe, da prva tožena stranka ni z drugo toženo stranko v nobenem razmerju. Tako prva kot druga tožena stranka sta šele z vlogo z dne 21.1.1998 navajali, da ne soglašata s spremembo tožbe, vendar sta se obe že pred to vlogo spustili v obravnavanje o glavni stvari -po spremenjeni tožbi in s te privolili v spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje bi moralo dovoliti spremembo tožbe z dne 8.1.1998 tudi v primeru, če bi se tožena stranka temu upirala, saj bi bilo to smotrno za ureditev razmerij med pravdnimi strankami. Da je bila sprememba tožbe sprejeta in dovoljena, je razvidno iz ravnanj strank in sodišča. Na obravnavo z dne 17.3.1998 sta bila vabljena S.B. in .... d.o.o.. S. B. je bil zaslišan kot fizična oseba in kot direktor, pa temu ni nasprotov-al. Odločba je proti S. B. postala pravnomočna in je tožeča stranka vložila dne 6.4.1999 popravo tožbe, o čemer sodišče prve stopnje sploh ni odločilo. Kot toženo stranko je tožeča stranka navedla .... d.o.o., v zapisniku pa je naveden kot tožena stranka S. B. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je z vlogo z dne 8.1.1998 tožbo spremenila tako, da je ob prvi toženi stranki S. B., tožila še .... d.o.o.. Sodišče prve stopnje je nato s sodbo z dne 17.3.1998 tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko zavrnilo, ugodilo pa je zahtevku zoper drugo toženo stranko. Na pritožbo le-te je sodišče druge stopnje to sodbo v ugoditvenem delu razveljavilo, saj je ugotovilo, da .... d.o.o. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, v zavrnilnem, to je proti prvi toženi stranki S. B., pa je postala pravnomočna. V novem sojenju je sodišče prve stopnje vročilo razširitev tožbe .... d.o.o., ki je odgovorila, da se z razširitvijo ne strinja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli in se postopek ustavi. Pri tem je svojo odločitev sicer zmotno oprlo na določbe 187. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), ki se nanašajo na primer, ko namesto prvotne tožene stranke, tožeča stranka toži koga drugega. Vendar s tem sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo dol-očb pravdnega postopka v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP, saj to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe. Tudi za razširitev tožbe na drugega toženca je na podlagi določbe 2. odstavka 191. člena ZPP namreč potrebna njegova privolitev, a ne tudi privolitev prve tožene stranke. Pritožbene razloge, ki se nanašajo na prvo sojenje, je sodišče druge stopnje že obravnavalo v svoji odločbi z dne 2.12.1998. S. B. je bil v prvem sojenju hkrati tožena stranka in pooblaščenec .... d.o.o. Vendar gre za dva različna pravna subjekta in sodišče prve stopnje ni pravilno vročilo spremembe tožbe .... d.o.o., tako da ta tudi ni mogla veljavno privoliti v njeno razširitev. Sodišče samo ne more dovoliti razširitve tožbe še na drugo toženo stranko, kakor lahko iz razloga smotrnosti ra-vna, če gre za objektivno spremembo tožbe (1. odstavek 185. člena ZPP). Poprava tožbe z dne 6.4.1999 je v zadevi brez pomena, saj je .... d.o.o. že z odgovorom na tožbo z dne 3.2.1999 zavrnila razširitev tožbe nanjo, tako da že s tem ni bilo pogojev za nadaljevanje pravde. Napačna oznaka tožene stranke v zapisniku o glavni obravnavi ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe; stranka je bila na naroku pravilno zastopana. Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP. Da trpi stroške odgovora na pritožbo tožena stranka sama, je sodišče druge stopnje odločilo, ker se v postopku s pritožbo zoper sklep na podlagi določbe 366. člena ZPP ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, tako da stroški v zvezi z njim za pravdo niso bili potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP).