Jedro

Vprašanje spremembe lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi čakanja na rešitev katerega bi bilo treba izvršilni postopek prekiniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 849,79 EUR stroškov pritožbenega postopka v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršilni postopek do končanja zemljiškoknjižne zadeve Dn .... Okrajnega sodišča v Kočevju.

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo, kateri od zakonskih razlogov za prekinitev izvršilnega postopka je v konkretnem primeru izpolnjen. Meni, da gre za bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijanega sklepa zaradi odsotnosti pravne podlage ni mogoče preizkusiti. Poudarja, da je tretji C. C. na podlagi nepravnomočne sodne odločbe vložil predlog za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah v svojo korist dne 22. 6. 2018, izvršba s prodajo teh nepremičnin pa je bila dovoljena že 30. 3. 2017, ko je bil sklep o izvršbi v predmetni vodilni zadevi tudi zaznamovan v zemljiški knjigi (v pristopni zadevi je bil sklep o izvršbi zaznamovan dne 14. 3. 2018). Sklicujoč se na zakonska določila glede zaznambe izvršbe (167. in 170. člen ZIZ), glede učinka vknjižbe hipoteke (86. in 87. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) ter pravilo o začetku učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov (5. člen ZZK-1), opozarja, da bo tretji C. C. na podlagi pravnomočne sodbe kvečjemu lahko postal izključni lastnik predmetnih nepremičnin šele po zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke v korist upnika (z dnem vložitve zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo svoje lastninske pravice - 22. 6. 2018). Citira odločbe Cp 969/2010 z dne 10. 2. 2011, II Cp 1881/2017 z dne 24. 1. 2018 ter I Ip 320/2014 z dne 28. 5. 2014. Trdi, da sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi pri nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, upoštevaje določbo drugega odstavka 170. člena ZIZ izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika. Torej ni podlage za prekinitev postopka, ampak bo moralo sodišče prve stopnje po morebitni pravnomočni vknjižbi novega lastnika spornih nepremičnin predmetni izvršilni postopek nadaljevati zoper novega lastnika kot realnega oziroma hipotekarnega dolžnika. Poudarja, da glede na to, da je zemljiškoknjižni lastnik še vedno dolžnik, ni razloga za prekinitev predmetnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta bili nepremičnini tega postopka (v nadaljevanju: sporni nepremičnini) tako v času opravljene prodaje (10. 7. 2018) kot v času izdaje izpodbijanega sklepa (24. 9. 2018) v zemljiški knjigi vknjiženi kot last dolžnika A. d.o.o., pri čemer pa je bil dne 3. 7. 2018 v zemljiškoknjižni zadevi Okrajnega sodišča v Kočevju Dn .... izdan sklep, da se dovoli vpis lastninske pravice pri obeh spornih nepremičninah na tretjega z učinkom od 22. 6. 2018, ne glede na to, da sodba in sklep, ki sta bila podlaga dovolitve navedenega vpisa, nista pravnomočna. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da vprašanje spremembe lastninske pravice v postopku izvršbe na nepremičnine predstavlja predhodno vprašanje, ki ga izvršilno sodišče ne more rešiti samo, nadaljnje postopanje sodišča pa je odvisno prav od rešitve tega vprašanja (ali in kdaj je tekom izvršilnega postopka prišlo do spremembe lastništva), je postopek izvršbe prekinilo do rešitve predhodnega vprašanja na podlagi 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Pritožnik izpodbijanemu sklepu neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa mogoče preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje v njej navedlo dovolj jasne in preverljive razloge, v zadostni meri pa se je opredelilo tudi glede pravne podlage za njen sprejem, ko se je sklicevalo na določbo 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in pri tem očitno imelo v mislih odreditev prekinitve postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru ni podana pravna podlaga za prekinitev postopka. Kot lastnik spornih nepremičnin je po podatkih zemljiške knjige še vedno (tudi v času izdaje predmetnega sklepa višjega sodišča) vpisan dolžnik, pa tudi sicer okoliščina, da nekdo tretji postane zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine po zaznambi sklepa o izvršbi oziroma po vknjižbi upnikove hipoteke v zemljiški knjigi, ne da bi imela vknjižba lastninske pravice učinek že pred navedeno zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po katerikoli določbi ZIZ, pa tudi ne po 205. ali 206. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V takem primeru se upoštevaje določbi drugega in tretjega odstavka 170. člena ZIZ izvršba glede nepremičnine, ki ni več v lasti dolžnika, nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot t.i. realnega oziroma hipotekarnega dolžnika (od katerega lahko upnik za poplačilo svoje terjatve zahteva le prodajo nepremičnine). Vprašanje spremembe lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom torej ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi čakanja na rešitev katerega bi bilo treba izvršilni postopek prekiniti. Višje sodišče še dodaja, da v tem postopku ni bil vložen ugovor tretjega udeleženca iz 64. člena ZIZ.

7. Ker sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve, je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Zaradi uspeha s pritožbo je upnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj so bili ti potrebni za izvršbo (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo - OT, in upoštevaje vrednost spornega predmeta v vodilni izvršilni zadevi (109.361,75 EUR) je višje sodišče upniku priznalo 1.300 točk nagrade za sestavo pritožbe (po 6. točki Tar. št. 27 v zvezi s 1. točko Tar. št. 18 OT), dodatnih 10 % za povečanje te nagrade zaradi zastopanja stranke v dveh zadevah (primerjaj tretji odstavek 7. člena OT; seštevanje vrednosti spornih predmetov v več zadevah namreč v takšnih primerih ni pravična metoda za odmero nagrade), 2 % administrativnih stroškov (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in 22 % DDV na odvetniške storitve in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT). Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), ter s priznanjem stroška sodne takse v znesku 33,00 EUR seštevek upniku priznanih pritožbenih stroškov znaša 849,79 EUR. Priglašene nagrade za storitev "posvet s stranko" (100 točk) višje sodišče upniku ni priznalo, saj ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bila vključena v že priznani nagradi za sestavo pritožbe (v skladu s Tar. št. 39 OT). Priznane pritožbene stroške je dolžnik dolžan upniku povrniti v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo. V skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 13. 12. 2006, namreč začnejo zakonske zamudne obresti od stroškov postopka teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ne pa že od dneva izdaje odločbe dalje.