Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo, ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo I Pg 1500/2011 z dne 6.2.2012 izreklo: “I . Tožena stranka G. G. – v osebnem stečaju, ki jo zastopa stečajni upravitelj Z. V. H. s.p. je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki A. z.o.o., L. c. ..., C. 2.191,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: od 51,80 EUR od 21.1.2009 dalje do plačila; -od 60,06 EUR od 21.2.2009 dalje do plačila;- od 60,06 EUR od 21.3.2009 dalje do plačila; -od 76,44 EUR od 21.4.2009 dalje do plačila; - od 74,70 EUR od 21.5.2009 dalje do plačila; - od 196,70 EUR od 21.6.2009 dalje do plačila; - od 196,70 EUR od 21.7.2009 dalje do plačila;-od 196,70 EUR od 21.8.2009 dalje do plačila; - od 102,24 EUR od 21.9.2009 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.10.2009 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.11.2009 dalje do plačila; - od 68,40 EUR od 21.12.2009 dalje do plačila; - od 67,95 EUR od 21.1.2010 dalje do plačila; - od 210,33 EUR od 21.2.2010 dalje do plačila; - od 82,78 EUR od 21.3.2010 dalje do plačila;- od 81,04 EUR od 21.4.2010 dalje do plačila; -od 81,04 EUR od 21.5.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.6.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.7.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.8.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.9.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.10.2010 dalje do plačila; - od 64,94 EUR od 21.11.2010 dalje do plačila; od 64,94 EUR od 21.12.2010 dalje do plačila. II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 352,80 EUR pravdnih stroškov v 8 dneh, v nasprotnem primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.“ Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izdalo izpodbijano zamudno sodbo zoper toženo stranko, saj iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je tožeča stranka navedla, da je bil nad toženo stranko začet s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju St 2167/2008 z dne 13.1.2009 postopek osebnega stečaja, vtoževane terjatve pa so nastale po začetku stečajnega postopka, tako da je primarni tožbeni zahtevek zoper toženko kot stečajno dolžnico, ki jo zastopa stečajni upravitelj, neutemeljen. Stečajna dolžnica je namreč obveznosti, nastale po začetku stečajnega postopka, dolžna izpolniti sama in se ne poravnajo iz stečajne mase, se ne prijavljajo v stečajno maso, stečajni upravitelj pa nima nobene pravne podlage za njihovo plačilo.

Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje kot pravno podlago za ugodilno zamudno sodbo štelo prvi odstavek 354. člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in prvim odstavkom 383. člena tega zakona, vendar stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja v predračunu stroškov stečajnega postopka ni predvidel stroškov za najem nepremičnine po stečajni dolžnici, ker stroški najema niso stroški stečajnega postopka. Med tekoče stroške stečajnega postopka sodijo stroški električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, stanovanja, v katerem prebiva G. G. pa stečajni upravitelj ne potrebuje v okviru stečajnega postopka.

Tako se po mnenju pritožbe pokaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer je bistveno, da prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP napotuje na smiselno uporabo pravil o stečaju pravne osebe v postopku osebnega stečaja in stanovanje, kjer prebiva stečajna dolžnica ni potrebno za stečajni postopek, ampak za zadovoljevanje njenih osnovnih življenjskih potreb.

Stečajna dolžnica prejema zajamčeni dohodek (389. člen ZFPPIPP), iz katerega poravna obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, o razporejanju teh prihodkov pa ne odloča stečajni upravitelj dolžnice, temveč stečajna dolžnica sama.

Pritožba še meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o tem, ali so stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja strošek stečajnega postopka, saj o tem odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje v postopku zaradi stečajnega postopka.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Opozarja, da so stroški stečajnega postopka stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka in so po splošnem pravilu iz 354. člena ZFPPIPP obveznost stečajnega dolžnika. Sporno je torej ali so vtoževane terjatve, ki pomenijo tekoči strošek za uporabo najemniškega stanovanja in za potrebe bivanja stečajne dolžnice kot najemnice ter so stroški zapadli po začetku stečajnega postopka, stroški stečajnega postopka ali ne. Tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da gre pri vtoževanih terjatvah za strošek stečajnega postopka, ki so obveznost stečajnega dolžnika. Če stečajni upravitelj ni predvidel tega stroška v svojem predračunu stroškov, to ne more vplivati na obveznost stečajnega dolžnika, da poravna terjatev kot strošek stečajnega postopka.

Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranko zoper toženo stranko kot stečajno dolžnico, zoper katero je tožeča stranka vložila tožbo po 192. členu ZPP, ki ureja eventualno sosporništvo in je procesni institut, ki ga tožeča stranka uporabi tedaj, kadar dejansko ali pravno ni jasna pasivna legitimacija tožene stranke(1) in omogoči, da tožeča stranka v tožbi določi vrstni red, po katerem bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka proti posameznim toženim strankam.

Kot ugotavlja pritožbeno sodišče je tožeča stranka s tožbo določila vrstni red tako, da je zahtevala, da sodišče prve stopnje najprej odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper stečajno dolžnico v osebnem stečaju, če pa bi štelo, da je tožbeni zahtevek zoper njo neutemeljen pa je uveljavljala tožbeni zahtevek zoper isto fizično osebo, vendar ne upoštevaje, da se zoper njo vodi postopek osebnega stečaja.

Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je nad prvo toženo stranko začet stečajni postopek 13.1.2009, z začetkom postopka osebnega stečaja pa se po prvem odstavku 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, brez soglasja sodišča ne more: najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam; Ker tožeča stranka zahteva plačilo terjatev, ki pomenijo razpolaganje tožene stranke s premoženjem, ki spada v stečajno maso, je njena poslovna sposobnost v tej pravdi izključena , njen zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj, pri čemer je pomembno, da je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. Terjatve, ki jih tožeča stranka vtožuje, so terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in jih je šteti kot strošek stečajnega postopka skladno s 354. členom ZFPPIPP in v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki šteje za stroške stečajnega postopka druge stroške, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Tožeča stranka je upravnica več stanovanjske stavbe na naslovu U. D. K. ..., Š., v katerem ima v najemu stanovanje tožena stranka, sicer pa je v lasti Občine Š. Tožena stranka je po najemni pogodbi dolžna plačevati poleg najemnine tudi storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja. Tožena stranka kot stečajna dolžnica vtoževanih računov glede obratovalnih stroškov ni plačala.

Podredno je tožeča stranka vložila tožbeni zahtevek zoper isto fizično osebo, za katero je menila, da ne glede na postopek osebnega stečaja, ki teče zoper njo, poslovno in procesno ni omejena glede vtoževane terjatve, saj s plačilom te terjatve ne bo razpolagala s stečajno maso, ker je dolžna terjatve plačati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase.

Sodišče prve stopnje je tožbo sočasno vročalo obema toženima strankama, nobena pa v roku za odgovor na tožbo, odgovora ni podala, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano zamudno sodbo zoper prvo toženo stranko.

Pritožbeno ni sporno, da prvotožena stranka (v nadaljevanju tožena stranka) ni odgovorila na vročeno tožbo in da je zato sodišče prve stopnje moralo odločiti, če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Po določbi 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo: Če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Rok za odgovor na tožbo je določen v 277. členu ZPP, ki glasi: Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če ta zakon ne določa drugače. Sodišče opozori toženo stranko, da bo v primeru, če v roku iz prvega odstavka ne bo odgovorila na tožbo, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člena), izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka.

Pritožba, ki ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnja, da ji je bila tožba pravilno vročena in da v roku tožena stranka nanjo ni odgovorila, pa očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava, ker meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj tožena stranka ni pasivno legitimirana glede vtoževane terjatve in tako ni izpolnjen pogoj za izdajo ugodilne zamudne sodbe glede na tretji odstavek 318. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje dejansko preuranjeno izdalo zoper toženo stranko zamudno sodbo, saj ni zadosti celovito pretehtalo materialno pravno utemeljenost tožbenega zahtevka, ker je le tega presojalo zgolj na podlagi določil 354. člena ZFPPIPP in 3. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki urejata pojem stroška stečajnega postopka, ni pa se ukvarjalo s vprašanjem pasivne legitimacije tožene stranke glede na to, da poslovna in s tem procesna legitimacija fizične osebe, ki je v postopku osebnega stečaja ni v celoti omejena in ni presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka glede na to materialno pravno podlago.

Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.

Odgovor na to osrednje vprašanje pomeni hkrati odgovor glede pasivne legitimacije tožene stranke v sporni zadevi.

Po določbi 383. člena ZFPPIPP se za postopek osebnega stečaja, če ni v oddelku 5.11 zakona drugače določeno, smiselno uporabljajo pravila, določna v oddelkih 5.1 do 5.10 zakona.

Drugače je med drugim urejen obseg pooblastil upravitelja stečajnega postopka, saj je pravna posledica začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta, da v celoti prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov in z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnik in vodenje poslov iz drugega odstavka 97. člena zakona, medtem ko je glede na zgolj omejeno poslovno sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja tudi obseg pooblastil upravitelja vezan samo na posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso(2).

Drugače se oblikuje stečajna masa v stečaju pravne osebe kot v postopku osebnega stečaja (3), ker v stečajno maso pravne osebe, kot stečajnega dolžnika spadajo: premoženje stečajnega ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z: unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka, medtem ko v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo tudi: plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku; premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.

Navedeno pomeni, da stečajno maso v osebnem stečaju ne tvori vse premoženje, ki ga fizična oseba pridobiva med stečajnim postopkom, saj so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ, poleg tega pa v stečajno maso ne spadajo prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost in če stečajni dolžnik preživlja družinske člane ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi: v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora preživljati dolžnik,po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči. Za oba stečajna postopka velja, da je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.

Glede na zgoraj navedeno pa je vendarle razlika med stečajnima dolžnikoma, to je med pravno osebo in potrošnikom, saj potrošnik kljub stečaju, ki se vodi nad njim, razpolaga z delom premoženja, ki ga pridobiva med stečajnim postopkom in glede tega premoženja v celoti ohranja tako poslovno kot procesno sposobnost. Ker potrošnik razpolaga z delom premoženja, ki ga pridobiva med stečajnim postopkom in ker so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so potrebni za osebno rabo in za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva, hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev, to napotuje po mnenju pritožbenega sodišča na logični zaključek, da stroški, ki so vezani na stanovanje, ki ga ima v najemu potrošnik, niso nujno tekoči stroški stečajnega postopka(3).

Ker sodišče prve stopnje , kot je navedeno, ni dejanskih navedb v tožbi celovito ocenilo na materialno pravno podlago, ki je upoštevna v postopku osebnega stečaja, je zato zaenkrat preuranjeno izdalo ugodilno zamudno sodbo zoper toženo stranko.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (355. člen ZPP), saj o zadevi ne more odločiti samo, ker bi sicer pravdni stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe(25. člen Ustave RS).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP) V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ravno skladno z navodili, kot so navedena zgoraj in pri tem upošteva, da je tožeča stranka tožbo vložila zoper toženi stranki kot eventualna sospornika.

Op. št. (1): primerjaj N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. Knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 244 Op. št. (2): primerjaj 245. in 386. člen ZFPPIPP Op. št. (3): primerjaj 224. in 389. člen ZFPPIPP