Jedro

Pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja za pridobitev brezplačne pravne pomoči se upošteva celotno premoženje, ki je v lasti prosilca in članov njegove družine, četudi prosilec v hiši, ki sodi med to premoženje, ne živi več.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila začetnih stroškov v postopku osebnega stečaja. Kot pravno podlago za svojo odločitev navaja ugotovitev, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ima tožnica oziroma njena družina premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar na dan vložitve prošnje prosilke znaša 13.608,00 €. Sicer dohodki družine znašajo manj kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je mož prosilke lastnik nepremičnega premoženja parc. št. 455 in 456, vl. št. 323, k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo v izmeri 259,12 m2 in funkcionalno stavbno zemljišče v izmeri 700 m2. Vrednost hiše je po navedbah tožnice 130.00,00 €. V postopku se je moža prosilke in hčerko, ki se še šola štelo za njena družinska člana in tako v skladu z določbo 1. alinee drugega odstavka 23. člena in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004)kot primerno stanovanje za tričlansko družino upoštevalo 70 m2 stanovanjske površine. Presežek v izmeri 189,12 m2 pa predstavlja premoženje družine in znaša 94.881,50 €, kar presega cenzus iz 23. člena ZSV.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da je sicer prijavljena na naslovu, kjer sta prijavljena tudi mož in hči, vendar pa že osem let ne živi na tem naslovu. Mož naj bi jo zaradi dolga, vrgel iz hiše. Navaja, da je v zelo slabem finančnem stanju, da je zbolela in da ji pomaga finančno hčerka, ki dela preko študentskega servisa in se izredno šola. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in da ji odobri brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila začetnih stroškov v postopku osebnega stečaja oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila je pa poslala upravne spise.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07). V skladu s 23. členom ZSV pa brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kaj se šteje kot premoženje in način vrednotenja premoženja, podrobneje določa Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Pravilnik, Uradni list RS, št. 68/2001 s spremembami). Glede stanovanj Pravilnik tako določa, da se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec oziroma družina prosilca živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

Iz navedenih določb ZBPP in ZSV torej izhaja, da se kot premoženje pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca ne upošteva samo premoženje, ki je v lasti prosilca in s katerim ta razpolaga, temveč se upošteva tudi premoženje ostalih družinskih članov (premoženje celotne družine).

V obravnavanem primeru iz podatkov spisa tako izhaja, da je tožnica prijavljena na naslovu ..., da sta na tem naslovu prijavljena tudi tožničin mož in hči. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da gre za tričlansko družino in ob upoštevanju vrednosti in kvadrature stanovanjske stavbe, ki jo je navedla tožnica sama, pravilno ugotovila, da vrednost premoženja (brez upoštevanja vrednosti primernega stanovanja za tričlansko družino po stanovanjskih predpisih) s katerim razpolaga tožničina družina, presega znesek iz 23. člena ZSV, to je 13.608,00 €. Na drugačno odločitev zato tudi ne morejo vplivati tožničini pavšalni tožbeni ugovori, da dejansko v hiši ne živi več osem let in da je v slabem finančnem in zdravstvenem stanju. Sodišče je glede na ugotovitev, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.