U-I-117/96

5.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vinke Mandič - Lukič iz Ljubljane, ki jo zastopa Milomir Jovanovič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 5. marca 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti določbe prvega odstavka 87. člena Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 71/93 in 63/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica izkazuje svoj pravni interes s tem, da je bila leta 1993 kaznovana za devizni prekršek poskusa nedovoljenega odnašanja tuje valute v tujino, obenem pa ji je bil izrečen ukrep odvzema deviz po prvem odstavku 87. člena Zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP).

2.To določbo izpodbija zato, ker njen del "se lahko izreče varstveni ukrep ..." daje upravnemu organu (Republiškemu deviznemu inšpektoratu) diskrecijsko pravico odločati, ali bo predmete, ki so bili uporabljeni ali so bili namenjeni za storitev prekrška, torej tudi tujo valuto, odvzel ali ne. Pri tem pa je organu po pobudničinem mnenju dovoljeno arbitriranje, saj ni predpisanih pravil, kako naj upravni organ svojo pristojnost uporablja. Tako pravno neurejeno stanje po njenem mnenju omogoča tudi različno uporabo izpodbijane določbe za enake primere; pobudnica trdi, da v nekaterih primerih, enakih njenemu, organ za prekrške ni izrekel enakega varstvenega ukrepa, zoper njo pa da ga je izrekel neupravičeno.

3.Pobudnica meni, da izpodbijana določba ni v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in s pravico do zasebne lastnine (33. člen).

4.Pobuda je očitno neutemeljena.

5.Besede "se lahko poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep ..." v izpodbijanem prvem odstavku 87. člena pomenijo, da pristojni organ, ko tehta okoliščine posameznega primera, lahko odloči, da varstvenega ukrepa odvzema predmetov ne bo izrekel (ali, po tretjem odstavku istega člena, da bo izrekel le ukrep delnega odvzema predmetov), čeprav je tak ukrep v načelu uzakonjen, česar tudi pobudnica ne izpodbija. Z izpodbijano določbo je torej omogočena večja individualizacija sankcij in med drugim tudi blažja uporaba le-teh, kar pa vnaprej velja kot možnost za kogarkoli; zakon s to določbo ne dela nobenih razlik in torej ne krši načela enakosti.

6.Uzakonitev odvzema tuje valute kot varstvenega ukrepa nujno prinaša posege v premoženje kršiteljev ali drugih lastnikov te valute, a zato še ni v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine. Namen predpisovanja tega kot tudi drugih varstvenih ukrepov je preprečevanje dejavnosti, ki kršijo predpisani javni red; je torej v javnem interesu - in ga pobudnica, kot je že zapisano, v načelu tudi ne izpodbija. Še manj pomeni kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine zgolj to, da izpodbijana določba tega ukrepa ne predpisuje kot obveznega.

7.Zmotno je gledanje, da zakonodaja ne vsebuje pravil za uporabo (tudi) določbe prvega odstavka 87. člena ZDP. Za te kot za vse druge prekrške veljajo namreč ustrezne določbe Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97), namreč 4. člen, ki določa splošni namen tako predpisovanja kot izrekanja sankcij za prekrške - med sankcije pa všteva tudi varstvene ukrepe -, ter 34. do 37. člen, od katerih je še posebej instruktiven 34. člen, ki v okviru splošnega namena sankcij (4. člen) opredeljuje namen varstvenih ukrepov: "da se odpravijo stanja ali odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal prekrške."

8.Očitki pobudnice, da v njenem primeru ukrep odvzema tuje valute učinkuje nesorazmerno s težo prekrška in kazni zanj ter da v nekaterih drugih, po njenem mnenju enakih primerih pristojni organ ni izrekel varstvenega ukrepa, ne letijo na izpodbijano zakonsko določbo, temveč na konkreten posamičen akt, zato za presojo ustavnosti zakonske določbe ne prihajajo v poštev.

9.Ker torej pobuda očitno ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Anton Jerovšek, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm