Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 91/2014

ECLI:SI:VDSS:2014:PSP.91.2014 Oddelek za socialne spore

otroški dodatek višina upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka . dohodek iz kmetijske dejavnosti fiktivni dohodek neprerekana dejstva
Višje delovno in socialno sodišče
19. junij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala konkretnih podatkov o višini dohodka iz kmetijske dejavnosti moža tožnice za sporno leto, zaradi česar je zaključilo, da odločitve tožene stranke o višini otroškega dodatka ni mogoče preveriti in je iz tega razloga izpodbijani odločbi odpravilo. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti moža tožnice med strankama ni bila sporna. Tožnica je namreč zatrjevala, da tožničin mož iz naslova kmetijske dejavnosti v spornem letu ni imel dohodkov, navedenega pa tožena stranka ni prerekala, zaradi česar se upoštevajoč 214. čl. ZPP to dejstvo šteje za dokazano. Iz izpodbijanih odločb tožene stranke je razvidno, da je tožena stranka upoštevala dejstvo, da tožničin mož iz naslova kmetijske dejavnosti v spornem letu ni imel dohodkov, zaradi česar je bilo v zvezi z ugotavljanjem višine dohodka iz dejavnosti tožničinega moža potrebno upoštevati fiktivni dohodek, kot je ta določen v 1. odst. 14. čl. ZUPJS in 4. odst. 17. čl. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodka. Tožena stranka je zato pravilno izračunala dohodek družine na letni ravni in posledično pravilno odmerila višino otroškega dodatka. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2013 in odločbe CSD A. št. ... z dne 15. 5. 2012, se zavrne.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2013 in odločbo CSD A. št. ... z dne 15. 5. 2012 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP. Tožena stranka poudarja, da je za izračun dohodka družine tožnice upoštevala uradne podatke, pridobljene od DURS. Izpostavlja, da je dohodek tožničinega partnerja izračunala upoštevajoč 14. čl. ZUPJS ter 17. čl. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika. V postopku dodelitve otroškega dodatka je bilo namreč ugotovljeno, da je zakonski partner tožnice zavarovan na zavarovalni podlagi št. 52, torej kot kmet. Nadalje je bil na podlagi podatkov DURS iz dohodninske odločbe za leto 2010 pridobljen podatek o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v RS, izkazan v višini bruto zneska 0,00 EUR ter o plačanih prispevkih v višini 1.928,32 EUR. V obrazložitvi odločbe CSD z dne 15. 5. 2012 je v prvi tabeli, v kateri so navedeni dohodki družine, razvidno, da je bilo upoštevano, da je dohodek tožničinega moža iz kmetijske dejavnosti 0,00 EUR. Glede na navedeno se je pri ugotavljanju dohodka moža tožnice pravilno upošteval zgolj znesek v višini 6.607,35 EUR, ki predstavlja 75% bruto minimalne plače v letu 2010, kakor določa prvi odst. 14. čl. ZUPJS. Glede na navedeno je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v predsodnem postopku ni ugotovila, kolikšen je bil dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti tožničinega moža. Tožena stranka še poudarja, da višina dejanskega dohodka iz kmetijske dejavnosti med pravdnima strankama ni bila sporna. Tožnica je v tožbi oporekala zgolj temu, da je tožena stranka upoštevala fiktiven dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v odločilnih dejstvih pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je nepravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se zgolj pavšalno sklicuje tožena stranka, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 20. 2. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 22. 5. 2012, ki se nanašata na priznanje otroškega dodatka. V predmetnem sporu je med strankama sporno, ali so bili glede priznanja otroškega dodatka oz. odmerjeno višino dodatka pravilno upoštevani podatki o dohodkih tožničinega moža iz leta 2010. Pravno podlago za odločitev predstavljata Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami) in Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Pravilnik o upoštevanju dohodkov, Ur. l. RS, št. 93/11).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožničin mož pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS zavarovan na zavarovalni podlagi št. 51, na podlagi katere so zavarovani člani kmečkega gospodarstva, ki so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani v Republiki Sloveniji in v RS opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic. Skladno s 3. odst. 17. čl. Pravilnika se kot dohodek, letni dohodek iz kmetijske dejavnosti pripiše osebi, ki je invalidsko in pokojninsko zavarovana kot oseba, kateri opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja edini in glavni poklic. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni izkazala konkretnih podatkov o višini dohodka iz kmetijske dejavnosti moža tožnice za leto 2010, zaradi česar odločitve tožene stranke ni mogoče preveriti in je iz tega razloga izpodbijani odločbi tudi odpravilo. V zvezi z navedenim tožena stranka pravilno izpostavlja, da višina dohodka iz kmetijske dejavnosti moža tožnice med strankama sploh ni bila sporna. Tožnica je namreč zatrjevala, da tožničin mož iz naslova kmetijske dejavnosti v letu 2010 ni imel nikakršnih dohodkov, navedenega pa tožena stranka ni prerekala, zaradi česar se upoštevajoč 214. čl. ZPP to dejstvo šteje za dokazano. Nadalje pa je tudi iz izpodbijanih odločb tožene stranke razvidno, da je tožena stranka upoštevala dejstvo, da tožničin mož iz naslova kmetijske dejavnosti v letu 2010 ni imel nikakršnih dohodkov, zaradi česar je bilo v zvezi z ugotavljanjem višine dohodka iz dejavnosti tožničinega moža potrebno upoštevati fiktivni dohodek, kot je ta določen v 1. odst. 14. čl. ZUPJS in 4. odst. 17. čl. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodka.

V 1. odst. 14. čl. ZUPJS je namreč določeno, da če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. Nadalje pa 4. odst. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodka določa, da če oseba iz 3. odst. Pravilnika izkazuje mesečni dohodek iz kmetijske dejavnosti, znižan za eno dvanajstino vsote iz prispevkov za socialno varnost, normiranih stroškov in akontacijo dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine, glede na dohodek iz kmetijske dejavnosti, nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen letni dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. V decembru 2010 je bruto minimalna plača znašala 734,15 EUR oz. 8.809,80 EUR v letu 2010, pri čemer predstavlja 75% bruto letne minimalne plače znesek 6.607,35 EUR (550,61 EURx12). Iz odločbe z dne 15. 5. 2012 je razvidno, da je tožena stranka v zvezi z dohodkom iz kmetijske dejavnosti tožničinega moža upoštevala znesek 6.607,35 EUR, kar predstavlja 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno izračunala dohodek družine na letni ravni. Tako dohodek družine v skladu z 12., 13., 14., in 15. čl. ZUPJS znaša 13.245,52 EUR, v njem pa je upoštevan tudi letni dohodek iz dejavnosti tožničinega moža v višini 75 % bruto minimalne plače za leto 2010, pomnožene z 12, ki znaša 6.607,35 EUR. Posledično je pravilno odmerjena tudi višina otroškega dodatka, ki ga je tožena stranka izračunala na način, razviden iz izpodbijanih odločb. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje upoštevajoč 5. alinejo 358. čl. ZPP spremeniti tako, kot izhaja iz izreka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia