Jedro

Obveznost plačila članarine izhaja iz članstva v eni od sekcij pri Gospodarski zbornici. Zato je odločilno za odločitev o tej obveznosti tudi raziskati in upoštevati pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v sekciji.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v delu, s katerim je bilo odločeno, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IX Ig 1218/95-2 z dne 19.9.1995 v 1. in 3. točki izreka v veljavi za znesek 112.133,00 SIT, za zakonite zamudne obresti od zneskov: - 31.740,00 SIT od 4.6.1994 dalje, - 15.915,00 SIT od 12.7.1994 dalje, - 15.932,00 SIT od 9.8.1994 dalje, - 16.012,00 SIT od 23.9.1994 dalje, - 16.140,00 SIT od 3.11.1994 dalje, - 16.397,00 SIT od 15.2.1995 dalje, in za 9.552,00 SIT izvršilnih stroškov in v delu, ki se nanaša na pravdne stroške ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi v delu, s katerim je bilo odločeno, da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka za znesek 70.934,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1994 dalje in za 5.373,00 SIT izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IX Ig 1218/95-2 z dne 19.9.1995 v 1. in 3. točki izreka, s katerim je bilo naloženo toženi stranki plačati tožeči stranki znesek 183.067,00 SIT s pp.

Toženi stranki je bilo naloženo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP/77. V pritožbi navaja, da so nepravilni zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka članica sekcije M. vse do njene formalne izključitve. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na izpoved priče J., na prisotnost tožene stranke v katalogu tožeče stranke in okoliščino, da je tožena stranka sodelovala na sejmu v Skopju. Te okoliščine po oceni pritožbe ne izkazujejo, da bi morala tožena stranka plačevati članarino tožeči stranki. Tožena stranka se dejansko od maja 1994 dalje ni več štela za članico, zato je prenehala plačevati članarino. Ker je štela, da je že s prenehanjem plačevanja članarine prenehalo njeno članstvo v tožeči stranki, ni podala posebne pisne izjave o odstopu, saj tudi ni nikoli podala pristopne izjave. Pri odločitvi o zamudnih obrestih je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da začnejo teči šele od dneva, ko pride dolžnik v zamudo. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožbeni zahtevek nanaša na dva različna pravna temelja. Tožeča stranka je trdila, da je bila tožena stranka članica njene sekcije M., zaradi česar je dolžna plačati članarino v višini 112.133,00 SIT, kar predstavlja en del tožbenega zahtevka. Pritožba, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje glede tega dela tožbenega zahtevka je utemeljena. Navedeni znesek se nanaša na članarine, ki so mesečno zapadale v plačilo in sicer za čas od maja do vključno oktobra v letu 1994 ter za mesec februar 1995. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka članica sekcije M., tudi še v letu 1994. Pri tem pa je na podlagi te ugotovitve sklepalo, da je bila tožena stranka članica M. tudi še v času, na katerega se nanašajo članarine, ki so predmet te tožbe. Za takšno sklepanje pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage, saj je tožena stranka izrecno trdila, da ji je od maja 1994 dalje članstvo prenehalo. Ker drugih razlogov glede tega sodišče prve stopnje ni podalo, izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. S tem je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo (1. odst. 369. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je bila tožena stranka v času, na katerega se nanašajo vtoževane članarine dejansko članica sekcije M. in podati o tem razloge. Pri tem bo moralo tudi raziskati in upoštevati pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v sekciji M. Kot članica sekcije M. se je tožena stranka udeležila sejma v Makedoniji v Skopju leta 1994, pri čemer je tožeča stranka krila za toženo stranko njene sejemske stroške. Znesek 70.934,20 se nanaša na povrnitev le-teh in predstavlja drugi del tožbenega zahtevka. Pritožba, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje glede tega dela tožbenega zahtevka ni utemeljena. Pritožba glede tega dela ne vsebuje nobenih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo preizkusilo v obsegu, kot je določen v 2. odst. 365. člena ZPP/77. Pri tem je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo materialno pravo ko je naložilo toženi stranki plačati tožeči stranki znesek 70.934,20 SIT. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja, da odločitev o teku zamudnih obresti od tega zneska ni pravilna, pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj gre na nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 496.a člena ZPP/77). Zaradi navedenega je bilo pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (369. člen ZPP/77). Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 4. odst. 166. člena ZPP/77 razveljavilo v celoti sodbo v delu, ki se nanaša na pravdne stroške.