Jedro

Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).

Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A., d. o. o., C. 1, matična številka: ..., davčna številka: ... (I. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. B. (II. točka izreka) ter ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B., upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti, s. p., matična številka: ... (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sta pritožbi vložila dolžnik in družbenica dolžnika D. D., oba iz razloga, ker niso podani stečajni razlogi iz 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP oziroma da domneva iz 235. člena ZFPPIPP ne obstoji ter zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da njunima pritožbama ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, upniku pa naloži povračilo stroškov pritožnice.

3. Na pritožbi je odgovoril upravitelj.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Predmetni postopek se je pričel na podlagi predloga upnika E., d. d. - v stečaju (v nadaljevanju E.). Glavni pritožbeni očitek tako dolžnika kot družbenice dolžnika je, da predlog upnika za začetek stečajnega postopka dolžniku ni bil vročen, zato zoper njega dolžnik ni imel možnosti ugovarjati.

6. Iz povratnice v spisu (pripeta k p. d. 1) izhaja, da je pošta v obravnavanem primeru predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, dolžniku skušala vročiti dne 26. 9. 2022. Ker tega dne vročitev dolžniku na naslovu C. 1 (ki ni sporen) ni bila mogoča, je vročevalec dolžniku pustil obvestilo, da lahko sodno pisanje prevzame na pošti v 15 dneh. Iz povratnice nato izhaja, da je bilo po poteku tega roka tj. dne 12. 10. 2022, sodno pisanje dolžniku puščeno v hišnem predalčniku.

7. Obe pritožbi trdita, da sodno pisanje dolžniku na ta način ni bilo pravilno vročeno, in sicer zato, ker vročevalec sodnega pisanja dne 12. 10. 2022 ni pustil v hišnem predalčniku, temveč ga je vrnil sodišču. Slednje izhaja tudi iz poizvednice pošte z dne 29. 11. 2022 (priloga k p. d. 22). Vendar dejstvo, da sodno pisanje 12. 10. 2022 ni bilo puščeno dolžniku v hišnem predalčniku, na pravilnost vročitve nima vpliva. Predlog za uvedbo stečajnega postopka se vroča stranki osebno. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi (to pa velja tudi za pravne osebe; šesti odstavek 142. člena ZPP) opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Taka vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. _Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve), na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti._ Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Vse navedeno izhaja iz 142. člena ZPP.

8. Za nastop fikcije vročitve je torej odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno (prvo) obvestilo o prispelem pisanju in kdaj je nato iztekel 15-dnevni rok, v katerem je naslovnik pošto lahko dvignil na pošti, saj nastopi fikcija vročitve zadnji dan 15-dnevnega roka. To pomeni, da je bil predlog upnika za začetek stečajnega dolžnika, dolžniku vročen s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi dolžnik sodno pisanje lahko dvignil na pošti tj. je 11. 10.2022 (petnajsti dan od 26. 9. 2022, ko mu je bilo puščeno obvestilo o poskusu vročitve) in samo dejstvo, da mu nato to sodno pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, na pravilnost vročitve, ki je 12. 10. 2022 že štela za opravljeno, nima nobenega vpliva. Do nepravilnosti bi prišlo, če dolžniku v hišnem predalčniku ne bi bilo puščeno obvestilo o tem, kje in kdaj lahko sodno pisanje v roku 15 dni dvigne. Vendar tega pritožbi ne trdita. Pri tem pa pritožbi neutemeljeno tudi navajata, da je šlo dne 12. 10. 2022 za ponovno (neuspešno) opravljanje poizkusa vročitve pošte in da pošta tedaj ni bila vročena. Dne 12. 10. 2022 ni šlo za ponoven poskus vročitve, saj je bila vročitev skladno s fikcijo vročanja tedaj že bila opravljena. Pritožbi tako z navedenim pritožbenim razlogom ne moreta uspeti.

9. Neutemeljene pa so tudi nadaljnje pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.1 V zvezi z samo (in)solventnostjo dolžnika, pa družbenica dolžnika v svoji pritožbi ni podala nobenih trditev. Pri tem tudi ni trdila, da neobstoj terjatve predlagatelja pomeni, da je dolžnik zato solventen. Nenazadnje pa so tudi trditve obeh pritožnikov o tem, da dolžnik izkazuje terjatev do upnika E. v višini 3.503.750,00 EUR, povsem pavšalne. Iz pritožbi predloženega končnega seznama, ki je bil izdan v stečajnem postopku St .../2011 nad dolžnikom E. (v obravnavanem primeru gre za predlagatelja), pa je mogoče le ugotoviti, da je bila pod zap. št. 162 dolžniku priznana terjatev v pritožbeno zatrjevani višini, pod odložnim pogojem, ki se izpolni, če bo stečajnemu dolžniku (torej E.) v pravdnem postopku, ki se je vodil zaradi izpodbijanja pravdnih dejanj po tožbi XI Pg 5937/2013, pravnomočno ugodeno. Dolžniku je bila torej s tem priznana terjatev iz tretjega odstavka 278. členu ZFPPIPP, ki pa se (kot pravilno navaja upravitelj v odgovoru na pritožbo), poplačuje iz razdelitvene mase in se ne more pobotati s terjatvijo upnika E., ki je nastala zaradi nastopa pravnih posledic uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka.

10. Pritožbeni razlogi obeh pritožb so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti ostali razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče obe pritožbi (dolžnika in družbenice dolžnika) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je pri tem odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

1 Prim. VSL sklep Cst 247/2021.