Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri ugotavljanju prevladujočega položaja se upošteva pridobitelj deleža in z njim povezane osebe ter izdajatelj programa, za katerega želi pridobitelj pridobiti soglasje, ter z njim povezane osebe.
Pri presoji povezanosti oseb z izdajateljem programa, za katerega želi pridobitelj deleža pridobiti soglasje, je treba upoštevati dejstvo, kolikšen delež želi ta oseba pridobiti. Po naravi stvari namreč povezanih osebah z izdajateljem programa ni mogoče upoštevati, če se prodaja 100 % delež, s čimer se taka oseba izloči iz skupine oseb, s katerimi je bila do sedaj povezana.
I. Sprememba tožbe z dne 19. 3. 2024 se dovoli.
II. Tožbi se ugodi in se ugotovi, da je odločba Ministrstva za kulturo št. 61513-3/2019/18 z dne 11. 6. 2020, nezakonita.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
IV. V presežku se zavrne priglašene stroške tega upravnega spora.
_Povzetek izpodbijane odločbe_
1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju toženka) zavrnilo tožničino vlogo za izdajo soglasja k pridobitvi do 100 % lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma glasovalnih pravic v gospodarski družbi A., d.o.o. (1. točka izreka) in ugotovilo, da niso nastali stroški v postopku izdaje odločbe (2. točka izreka).
2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 13. 11. 2019 vložila vlogo za izdajo soglasja k pridobitvi 100 % lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega programa , gospodarske družbe A., d.o.o. Tožnica je v vlogi navedla, da nima lastninskih ali upravljavskih deležev oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja ali preko povezanih oseb v premoženju posameznega izdajatelja.
3. V nadaljevanju postopka se je toženka na podlagi dopisa Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 615-3/2019-2 z dne 25. 11. 2019 seznanila s tem, da ima 100 % lastninski delež tožnice fizična oseba C. C., ki nima lastninskih ali upravljavskih deležev v drugih gospodarskih družbah in ni zakonita zastopnica katerekoli druge družbe, ter da ima družba Č., d. o. o. še vedno 100 % delež v družbah D., d. o. o., A., d. o. o., in E., d. o. o. Iz dopisa Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju AKOS) št. 38101-71/2019/2 z dne 5. 12. 2019 izhaja, da znaša za te tri družbe kot izdajatelje delež pokritosti prebivalstva 2,31 % za radijske programe B., F., G. in H.1 Nihče od teh izdajateljev ne razpolaga z odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo, zato zanje ne veljajo določbe Splošnega akta o načinu ugotavljanja pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije z analognimi prizemnimi radijskimi in televizijskimi programi, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo.
4. Toženka je ugotovila, da AKOS pri izračunu pokritosti prebivalstva ni upošteval, da je E., d. o. o. izdajatelj radijskega programa G., ki je s svojim programom povezan v Regionalno radijsko mrežo I. Zato je zaprosila AKOS, da pri izračunu pokritosti prebivalstva upošteva tudi to okoliščino. Iz dopisa AKOS št. 68101-71/2019/4 z dne 7. 1. 2020 izhaja, da je pokritost prebivalstva 16,84 %. Toženka je zaprosila za predhodno mnenje Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju Svet), ki je sprejel sklep št. 0132-2/2020/5, iz katerega izhaja, da Svet ne sprejema mnenja glede obravnavane tožničine pridobitve deleža, saj meni, da je treba pridobiti dodatne podatke. Svet je toženki predlagal, da od tožnice pridobi dodatne podatke o morebitni povezanosti njegove ustanoviteljice oziroma zakonite zastopnice z Regionalno radijsko mrežo 1. 5. V nadaljevanju je toženka ob sklicevanju na 83. člen in prvi odstavek 57. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ugotovila, da gre v primeru radijske mreže I. za povezane osebe, saj izdajatelji radijskih programov, povezanih v radijsko mrežo, programsko sodelujejo in oblikujejo skupno programsko zasnovo ter imajo skupnega odgovornega urednika, v mrežnem programu pa skupno tržijo oglaševalski čas oziroma prostor. Programi so povezani v regionalno radijsko mrežo I. tako, da oblikujejo skupno poslovno politiko oziroma delujejo usklajeno. Toženka je upoštevala podatke AKOS o 16,84 % pokritosti prebivalstva tožnice skupaj z vsemi radijskimi programi, ki so povezani v radijsko mrežo I. in se štejejo za povezane osebe, zato je ugotovila, da je izpolnjen zavrnilni razlog iz druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZMed.
6. Po seznanitvi s temi ugotovitvami je tožnica odgovorila, da kapitalsko ni povezana z drugimi izdajatelji medijev ter da nima nobenega deleža v kateremkoli izdajatelju medija. Ni se ni izjavila o povezanosti z drugimi izdajatelji v smislu 57. člena ZMed, po katerem so povezane osebe tudi osebe, ki so upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnosti usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma odločanju o programski zasnovi medija.
7. Iz zaključnega dela obrazložitve je razvidno, da je toženka tožničino vlogo zavrnila na podlagi druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZMed, saj je po podatkih AKOS pokritost prebivalstva z radijskimi programi, ki so z izdajateljem povezani v smislu 57. člena ZMed, 16,84 % pokritosti prebivalstva Republike Slovenije z analognimi prizemeljskimi radijskimi programi glede na celotno pokritost prebivalstva tega območja z vsemi radijskimi programi, ki se razširjajo s prizemeljsko analogno tehniko, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo.
_Povzetek tožbenih navedb_
8. Tožnica vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da ji podeli soglasje za pridobitev 100 % deleža v družbi A., d. o. o. Podrejeno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.
9. V tožbi navaja, da ni izdajateljica medija, ni kapitalsko povezana s katerokoli drugo družbo, nima nobenega deleža pri kateremkoli izdajatelju medija in ni v razvidu med izdajatelji medija. Njena zakonita zastopnica ni lastnica druge pravne osebe, temveč ima odprt s.p., ki ni izdajatelj medija in v drugem mediju ni udeležen s kapitalom. Trdi, da v obravnavani zadevi ni podan noben od taksativno naštetih razlogov za zavrnitev izdaje soglasja iz tretjega odstavka 58. člena ZMed, kar je razvidno že iz dopisa AKOS z dne 25. 11. 2019 glede lastništva drugih družb ali deležev v družbah. Toženki očita, da je povezala tožničin odkup deleža v družbi A., d. o. o., ki je izdajatelj radijskega programa B. in F., z regionalno radijsko mrežo I., ker je E., d. o. o. izdajatelj radijskega programa G., čeprav ta povezava ni možna. Zatrjuje kršitev 58. člena ZMed, saj tožnica ni povezana z nobenim drugim izdajateljem kakršnegakoli medija.
_Povzetek navedb v odgovoru na tožbo_
10. Toženka navaja, da je odločitev oprla na prvi odstavek 57. člena ZMed, zato je obstoj povezanih oseb ugotavljala širše v smislu povezav, katerih namen je oblikovanje skupne poslovne politike, usklajeno poslovanje in doseganje skupnih ciljev. Ker je izdajatelj radijskega programa G. (gospodarska družba E., d. o. o.) povezan v regionalno radijsko mrežo I., je pri pokritosti prebivalstva upoštevala radijske programe vseh izdajateljev, ki so vključeni v radijsko mrežo I. Ugotovila je, da pokritost prebivalstva z radijskimi programi vseh povezanih izdajateljev znaša več kot 15 odstotkov (16,84 odstotkov), zato je izpodbijana odločba pravilna. Predlaga zavrnitev tožbe.
_Povzetek navedb v pripravljalni vlogi tožnice_
11. Tožnica navaja, da toženka lahko zavrne izdajo soglasja le v taksativno naštetih primerih iz 58. člena ZMed ne glede na določbo 57. člena ZMed. Nima diskrecijske pravice, da bi sama tolmačila, kdaj je določena oseba povezana ali ne. Toženka ni preverjala, ali bi lahko bil izpolnjen pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 58. člena ZMed, saj tožnica nima položaja oglaševalca in ni povezana oseba s komerkoli. Ona je subjekt pregleda, saj je smisel 57. in 58. člena ZMed v tem, da se preprečuje lastniška koncentracija v medijih, ki bi se z nakupi novih izdajateljev radijskega programa lahko povečala. Subjekt pregleda je torej novi potencialni lastnik in pokritost prebivalcev subjekta, ki ga vlagatelj vloge za pridobitev soglasja želi kupiti. Tožnica ni izdajatelj medija in ni povezana oseba, zato koncentracija v smislu pokritosti prebivalstva ni mogoča. V izpodbijani odločbi zatrjevana povezava s tožnico tudi ni obrazložena. Če je A., d. o. o., povezana z E., d. o. o., ni jasno, kako naj bi to vplivalo nanjo.
_O spremembi tožbe_
12. Sodišče je z vpogledom v evidenco AJPES ugotovilo, da je bila družba A., d. o. o., za katero je tožnica želela pridobiti obravnavano soglasje, dne 30. 12. 2020 preimenovana v J., d. o. o., nato pa dne 7. 6. 2021 v K., d. o. o. Za to družbo se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 11. 1. 2022 vpisal začetek stečajnega postopka, s pravnomočnostjo sklepa o končanju stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 2. 6. 2022 pa je bila družba K., d. o. o. izbrisana iz registra (prim. redni izpis iz sodnega/poslovnega registra AJPES v prilogi C3 sodnega spisa).
13. Po pozivu sodišča naj glede na ugotrovljeno pojasni pravni interes za vodenje tega upravnega spora, je tožnica navedla, da je z družbo L., d. o. o. v obliki notarskega zapisa sklenila pogodbo o prodaji poslovnega deleža v družbi A., d. o. o. in plačalo aro v višini 20.000,00 EUR. Zaradi zavrnitve izdaje soglasja je izgubila aro in ni pridobila deleža v A., d. o. o., zato ji je nastala škoda. Pravni interes tožnica utemeljuje z zahtevkom zoper toženko za izplačilo izgubljene are. Tožbo je 19. 3. 2024 spremenila tako, da je predlagala, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita. V stroškovnem delu tožbe ni spremenila.
14. S spremembo tožbe je sodišče seznanilo toženko, ki temu ni nasprotovala.
**K I. točki izreka:**
15. Sprememba tožbe se dovoli.
16. Tožnica je po pozivu sodišča naj pojasni pravni interes, pravočasno (tj. do odločitve sodišča) spremenila oziroma prilagodila svojo tožbeno zahtevo iz izpodbojne v ugotovitveno. S spremenjeno tožbeno zahtevo je predlagala ugotovitev nezakonitosti akta. Vrhovno sodišče je v 19. točki obrazložitve zadeve I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016 sprejelo stališče, da se v primeru sodbe, s katero se ugotovi akt za nezakonitega, posledice sodbe izčrpajo s samo ugotovitvijo, izpodbijani upravni akt pa kljub tej ugotovitvi postane pravnomočen in pravno učinkuje še naprej, medtem ko s sodbo, s katero se odpravi izpodbijani upravni akt, prenehajo pravne posledice, ki iz takega akta izvirajo, postopek pa se praviloma nadaljuje pred pristojnim upravnim organom. To pomeni, da gre v primeru spremembe tožbene zahteve iz izpodbojne v ugotovitveno za spremembo istovetnosti zahtevka.
17. Z obravnavano spremembo je tožnica prilagodila svojo tožbeno zahtevo drugačnim okoliščinam, kot so bile v času izdaje izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča sedaj ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala v tožbi, pri čemer upravna odločba, ki je predmet presoje, ni postala pravnomočna2. Ker gre v obravnavani zadevi le za spremembo opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga tožnica želi doseči, in je sprememba smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, je sodišče dovolilo spremembo v skladu s 185. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in odločilo o tožničini zahtevi, s katero želi ugotovitev izpodbijane odločbe za nezakonito.
18. Pravni interes tožnice za ugotovitveno tožbo je izkazan z njenimi navedbami o nastali škodi (izgubljeni ari).
**K II. točki izreka:**
19. Tožba je utemeljena.
20. Predmet tega upravnega spora je zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka tožnici zavrnila izdajo soglasja k pridobitvi 100 % lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v družbi A., d. o. o. 21. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da: 1) je tožnica želela pridobiti soglasje za pridobitev lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v družbi A., d. o. o., 2) je tožnica želela pridobiti 100 % delež v družbi A., d. o. o. in 3) tožnica nima lastninskih ali upravljavskih deležev oziroma deležev glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega programa in nima lastninskih in upravljavskih deležev oziroma deležev glasovalnih pravic preko povezanih oseb v premoženju posameznega izdajatelja radijskega programa.
22. Tožnica ni prerekala v izpodbijani odločbi ugotovljenih dejstev, da 1) ima družba C., d. o. o. 100 % delež v družbah D., d. o. o., A., d. o. o., in E., d. o. o.; 2) je E., d. o. o. izdajatelj radijskega programa G. in 3) je G. s svojim programom povezan v Regionalno radijsko mrežo I. Zato se ta dejstva v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 štejejo za priznana in jih ni treba posebej dokazovati.
23. Med strankama je sporna razlaga razloga "ustvariti prevladujoč položaj v medijskem prostoru", in vprašanje, katere povezane osebe se lahko upoštevajo pri presoji tega prevladujočega položaja. Toženka je glede na 83. člen in prvi odstavek 57. člena ZMed povezane osebe razlagala široko, in sicer je kot povezane osebe štela vse osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri ugotavljanju, katere so povezane osebe, upoštevala povezanost oseb tako z vidika tožnice, ki je želela kupiti 100 % delež družbe A., d. o. o. kot tudi z vidika družbe Č., d. o. o., ki je v navedeni družbi imela 100 % delež, pa tudi ostalih družb, v katerih je imela družba Č., d. o. o. 100 % delež.
24. Obveznost pridobitve obravnavanega soglasja je urejena v prvem odstavku 58. člena ZMed, v skladu s katerim mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva. V skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 58. člena ZMed lahko pristojno ministrstvo izdajo soglasja zavrne tisti osebi iz prvega odstavka tega člena, ki bi s pridobitvijo lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic ustvarila prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sama ali skupno po povezanih osebah dosegla več kot 15 odstotkov pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije z analognimi prizemeljskimi radijskimi programi glede na celotno pokritost prebivalstva tega območja z vsemi radijskimi programi, ki se razširjajo s prizemeljsko analogno radijsko tehniko, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo.
25. Iz druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZMed izhaja, da je treba pri presoji ustvarjanja prevladujočega položaja v medijskem prostoru besedno zvezo "sama ali skupno po povezanih osebah" razlagati tako, da se upošteva oseba, ki želi pridobiti delež, in z njo povezane osebe. Iz besedne zveze "s pridobitvijo lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic" pa po presoji sodišče izhaja, da je pri presoji prevladujočega položaja treba upoštevati še izdajatelja programa, za katerega oseba želi pridobiti soglasje, in z njim povezane osebe. To pomeni, da se pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva pridobitelj deleža in z njim povezane osebe ter izdajatelj programa, za katerega želi pridobitelj pridobiti soglasje, ter z njim povezane osebe.
26. Kdaj gre za povezane osebe v smislu ZMed, je urejeno v prvem odstavku 57. člena ZMed, ki določa, da so povezane osebe tiste osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma odločanju o programski zasnovi medija. Vendar je treba pri presoji povezanosti oseb z izdajateljem programa, za katerega želi pridobitelj deleža pridobiti soglasje, upoštevati dejstvo, kolikšen delež želi ta oseba pridobiti. Po naravi stvari namreč povezanih osebah z izdajateljem programa ni mogoče upoštevati, če se prodaja 100 % delež, s čimer se taka oseba izloči iz skupine oseb, s katerimi je bila do sedaj povezana.
27. Glede na navedeno in ob upoštevanju nespornega dejstva, da je tožnica v obravnavani zadevi želela pridobiti 100 % lastninski ali upravljalski delež, tožnica utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče toženke glede široke razlage povezanih oseb iz naslova upravljalske povezanosti in povezav v smislu oblikovanja skupne poslovne politike, na podlagi katere je med povezane osebe štela tudi tiste osebe, ki po prenosu deleža na tožnico ne bi bile več povezane z izdajateljem programa. Pravilno je torej tožničino stališče, da je pri ugotavljanju ustvarjanja prevladujočega položaja v medijskem prostoru treba upoštevati le povezane osebe s tožnico in osebo, katere delež je tožnica želela pridobiti.
28. To v obravnavani zadevi pomeni, da je toženka s tem, ko je med povezane osebe štela tudi regionalno radijsko mrežo I., ki je povezan z radijskim programom G., katerega izvajalec programa je E., d. o. o., zmotno uporabila materialno pravo in posledično nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj tožnica ni želela pridobiti 100 % deleža E., d. o. o., temveč družbe A., d. o. o. S pridobitvijo 100 % poslovnega deleža te družbe, pa ta družba ne bi bila več povezana z družbo Č., d. o. o., posledično pa ne več z družbama E., d. o. o. in D., d. o. o., ki sta izvajalca programov. Zato v obravnavani zadevi ti izvajalci programov in z njimi povezani drugi izvajalci programov niso povezane osebe z družbo A., d. o. o., in jih ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju prevladujočega položaja v medijskem prostoru in pri izračunu pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije.
29. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijana odločba nezakonita, zato je tožbi na podlagi 64.a člena ZUS-1 ugodilo in ugotovilo nezakonitost upravnega akta.
30. Sodišče je v obravnavanem postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1C), odločilo po sodniku posamezniku na podlagi drugega odstavka 25. člena ZUS-1C v zvezi s 13. členom ZUS-1, saj v postopku še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, zadeva pa ni bila predložena na sejo do uveljavitve ZUS-1C. Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj med strankama ni bilo sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, poleg tega pa je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.
**K III. in IV. točki izreka:**
31. Če sodišče tožbi ugodi in ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača toženec.
32. Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče tožbi ugodilo s tem, ko je ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, pri čemer je odločitev sprejelo brez opravljene glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR.
33. Tožnica je v tožbi priglasila stroške po Odvetniški tarifi, in sicer dvakrat za posvet s stranko 100 točk, za tožbo 500 točk, za pripravljalno vlogo 500 točk, 2 % materialne stroške in 22 % DDV. To pomeni, da je tožnica priglasila povračilo stroškov tega upravnega spora v višjem znesku, do katerega je upravičena v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika. Zato je sodišče zavrnilo presežek priglašenih stroškov tega upravnega spora.
34. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ3). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).
1 Izdajatelj radijskega programa B. in F. je družba A., d. o. o., Izdajatelj radijskega programa G. je družba E., d. o. o., medtem ko je izdajatelj radijskega programa H. družba D., d. o. o. 2 Vrhovno sodišče je v zadevah I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016, I Up 45/2019 z dne 3. 7. 2019, I Up 175/2022 z dne 19. 10. 2022 in I Up 189/2017 z dne 4. 7. 2018 sprejelo stališče, da lahko tožnik ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval in ne poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. 3 Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).