Jedro

Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).

Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se upničin predlog za izvršbo zavrže (I. točka izreka) in da sama trpi stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila upnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in naloži sodišču prve stopnje izdajo sklepa o izvršbi. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnica 5. 2. 2021 vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrditve pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža SV 475/2019 z dne 23. 5. 2019. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v notarskem zapisu dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, ni pa navedeno, kdaj mora dolžnik upnici plačati kupnino v znesku 10.600,00 EUR, niti ni v njem navedeno kakšno drugo dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče določiti rok zapadlosti te terjatve, zaradi česar je ugotovilo, da predmetni notarski zapis ni izvršljiv. Ker upnica tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni predložila listine, ki bi dokazovala zapadlost v tem postopku izterjevane terjatve in ker tudi niso bili podani pogoji po tretjem odstavku 20.a člena ZIZ, je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšen notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi sodišče lahko predlagano izvršbo dovolilo, zato je njen predlog za izvršbo zavrglo.

5. Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo (t. i. prvi pogoj), upnica pa v pritožbi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da njena terjatev ni zapadla (t. j. odsotnost drugega pogoja) in pri tem zatrjuje še zmotno uporabo tretjega odstavka 20.a člena ZIZ.

6. Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

7. Upnica v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri presojanju izvršljivosti notarskega zapisa glede zapadlosti njene terjatve zmotno presodilo notarski zapis in napačno razlagalo določilo tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Ker zapadlost terjatve v predmetni zadevi ni odvisna od poteka roka, utemeljeno opozarja, da je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št.: II Ips 114/2019 z dne 5. 6. 2020 na katerega se v pritožbi neposredno sklicuje upnica, pri uporabi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ ne smemo samo (mehansko) slediti besedilu zakona. Ker je ZIZ procesni predpis, je pri materialnopravni presoji, katera pravna dejstva povzročijo (nastanek ali) zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).1 Upnica se v pritožbi glede zapadlosti njene terjatve utemeljeno sklicuje na uporabo splošnega pravila o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena OZ in pravila o sočasnosti izpolnitve iz 101. člena OZ, ki sta v obravnavani zadevi povsem uporabljivi. Kjer rok izpolnitve ni določen, lahko torej upnik v skladu z 289. členom OZ takoj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti (razen če namen posla, narava obveznosti ali druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka izpolnitve). Ker iz predmetnega notarskega zapisa izhaja, da je upnica svojo obveznost že izpolnila, v skladu s pozivom sodišča pa je svoj predlog za izvršbo dopolnila tako, da je predložila pisno obvestilo dolžniku z dne 17. 2. 2021 o zapadlosti terjatve s pozivom za plačilo v roku 8 dni ter k temu priložila popis (priporočeno) oddanih pošiljk, iz katerega izhaja, da je izjavo vročala s priporočeno pošto (peti odstavek 20.a člena ZIZ), je sodišče napačno štelo, da njena terjatev ni zapadla in da notarski zapis SV 475/2019 z dne 23. 5. 2019 ni izvršljiv.

8. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje pri odločanju o upničinem predlogu za izvršbo nepravilno uporabilo tretji odstavek 20.a člena ZIZ in zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je štelo, da upnica ni izkazala zapadlosti izterjevane terjatve, posledično pa je bilo dejansko stanje v zvezi z utemeljenostjo predloga za izvršbo nepopolno ugotovljeno. Vsled tega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo. Ker pa te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj podanega napotka ponovno odločiti o upničinem predlogu za izvršbo.

10. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pri odgovoru na revizijsko vprašanje je Vrhovno sodišče RS v citirani zadevi še pojasnilo, da pri podaji upnikove izjave po tretjem odstavku 20a. člena ZIZ niti ni nujno navesti, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč zadostuje že, da zapadlost mogoče določiti na podlagi določb izvršilnega naslova, ob upoštevanju določil obligacijskega prava.