Jedro

Oškodovanec mora za obstoj odškodninske odgovornosti izvajalca dokazati nastanek škodnega dogodka in škode ter vzročne zveze, izvajalec pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.670,75 EUR nadomesti z zneskom 1.557,64 EUR; sicer se pritožba zoper sodbo in pritožba zoper sklep zavrneta ter sodba v preostalem nespremenjenem delu in sklep potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 1.570,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2015 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.670,75 EUR ter njenemu stranskemu intervenientu v znesku 27,00 EUR, oboje v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče napačno odločilo, ko nekaj njegovih vlog ni upoštevalo. Sodišče je določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) gledalo preozko in ne da bi upoštevalo konkretno situacijo, ko ravnanja tožene stranke ni mogoče označiti drugače kot zavajanje in celo zlorabo pravic. Tekom pravdnega postopka se je namreč pričela izogibati odgovornosti za tožniku nastalo škodo, čeprav je pred pravdo svojo odgovornost priznala. Očitno napačna je tudi odločitev sodišča, da je prekludiran tudi z dokaznim predlogom vpogleda v izpis iz spletnega portala glede ponovne okvare na praktično istem mestu, ki se je zgodila 12. 10. 2017, saj v času, ko je bilo potrebno vloge oddati, do tega dogodka sploh še ni prišlo. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo tudi navedbe iz šeste pripravljalne vloge, saj je bila ta podana potem, ko je Občina ... podala odgovor na tožbo v drugi zadevi, ki jo je tožnik vložil iz previdnosti in glede na sprenevedanje tožene stranke v tem postopku, ta postopek pa v času podajanja prve pripravljalne vloge sploh še ni bil v teku. Tudi sicer je poudariti, da ekonomičnost postopka ne more prevladati nad ostalimi določili ZPP. Sodba višjega sodišča, na katero se sodišče sklicuje, ni primerljiva s konkretno zadevo. Sicer pa je tožnik že v prvi pripravljalni vlogi predlagal, da se toženo stranko pozove k predložitvi dokumentacije in listin z vsemi načrti in podobno, kar vse se nanaša na upravljanje vodovodnega sistema, pri čemer pa je sodišče tak dokaz, nesprejemljivo označilo kot informativen in ne dovolj konkretiziran. Tožnik ni mogel poznati listin in jih po vsebini točno opredeliti. Iz podobnih razlogov je nepravilna tudi odločitev sodišča, da ni zaslišalo predstavnika Občine ..., ki je bil predlagan za zaslišanje v zvezi z vsebino določil najemne pogodbe in nalog tožene stranke, kar se nanaša na to, kakšne obveznosti je tožena stranka imela v razmerju do lastnika, Občine .... Sodišče je sprejelo zaključke, ki so v izrecnem nasprotju s podatki spisa, s čimer je tožnika obravnavalo neenakopravno in poseglo v njegove ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in pravice do nepristranskega sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Tožena stranka je tako že v odgovoru na tožbo navedla, da je poiskala ventil za zapiranje vode, da bi ga zaprla, ki pa ni deloval. Izrecno je torej priznala nedelovanje ventila, kar bi sodišče moralo šteti za priznano. Po drugi strani pa mu je sodišče očitalo, da zato, ker ni izrecno prerekal navedb tožene stranke, da je ta takoj pristopila k reševanju zadeve, to dejstvo štelo za priznano dejstvo. To je absurdno, saj je tožnik ves čas zatrjeval, da tožena stranka ni uspela pravočasno zapreti dotoka vode. Ves čas je zatrjeval, da je bil problem prav v nepravočasnem zaprtju dotoka vode. Do tega pa je prišlo, ker ventil ni deloval. Glavni in edini razlog, da je prišlo do zalitja tožnikove hiše, je bil v tem, ker tožena stranka ni pravočasno zaprla ventilov, vzrok za to pa je bil v neustreznem upravljanju vodovodnega sistema, za kar tožena stranka vsekakor nosi vso odgovornost. Tudi sicer delavci niso vedeli kaj sploh delati, za svoje delo niso bili usposobljeni, niso vedeli kje iskati ventile, čeprav to na istem mestu oziroma okolici ni bilo prvič. Tudi ni bilo z ničemer izkazano, da bi tožena stranka kljub večkratnim težavam, pristopila k reševanju zadev in na to opozorila Občino ... Konkretni izvedenec ne bi smel biti angažiran in bi ga sodišče moralo izločiti, izvedenskega mnenja pa ne upoštevati. Tudi iz razloga, ker je izvedenec v nasprotju z izrecnim priznanjem tožene stranke o nedelovanju ventila, trmasto vztrajal pri zaključku, da naj to ne bi bilo izkazano. Tudi je v nasprotju z določili ZPP odločitev sodišča, ko ni upoštevalo vseh vprašanj, ki jih je tožnik postavil izvedencu (kako in na kakšen način bi morali biti usposobljeni delavci toženca, vprašanja glede izdaj soglasja za nove priklope, v zvezi s preobremenjenostjo vodovodnega sistema). Gre za vprašanja, ki so že v osnovi vezana na vprašanje odgovornosti tožene stranke kot upravljalca sistema, zato trditve in vprašanja s tem v zvezi, ne morejo biti podana prepozno. Sodišče bi kot relevantno pravno podlago morali upoštevati vse relevantne predpise in dokumente, vsaj še Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini ... in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini .... Tožena stranka je kot upravljalec in kot izvajalec javne gospodarske službe odgovorna tudi za vzdrževanje javnega vodovodnega omrežja in torej za vzdrževanje vseh objektov ter naprav, vključno z ventili za zapiranje vode in jih v ta namen tudi redno pregledovati (53. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini ..., 14. in 13. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini ...). Tudi iz najemne pogodbe z Občino ... izhaja, da bo uporabljala in vzdrževala vso infrastrukturo - objekte in naprave, da bo nemudoma zagotovila popravilo in odpravo vseh poškodb in okvar in o tem takoj obvestila najemodajalca. Napačen je zaključek sodišča, da dokazni postopek ni pokazal protipravnega ravnanja tožene stranke. Poleg vsega povedanega v zvezi z izvedenskim mnenjem, poudarja, da izvedenec tudi ni pridobil vse dokumentacije, ki bi jo moral pridobiti, postavljal pa je neke trditve o vodnih stolpičih na ulici ... , pri čemer pa ni pridobil podatkov o načrtu vodovodnega omrežja, pač pa je o tem zgolj predvideval. Tudi si ni ogledal spornega ventila, za kakšen konkreten ventil sploh je šlo, postavljal se je celo v vlogo sodišča. Predvsem pa bi moralo upoštevati nedvoumno izjavo tožene stranke z dne 3. 4. 2015, ki govori o nedelovanju. Izvedensko mnenje glede usedlin je v nasprotju z izpovedbami prič zaposlenih pri toženi stranki, ki sta obe navedli, da je vzrok za nedelovanje lahko tudi v nečistočah, pri čemer izvedenec nerazumljivo navede, da naj obstoj teh nečistoč, ne bi bil posledica slabega vzdrževanja. Da tožena stranka ni izvrševala vseh obveznosti, ki bi jih morala, izhaja tudi iz dejstva, da je prišlo na spornem območju vsaj še dvakrat do poka cevi, česar tožena stranka ni niti zanikala. Izvedenec pa je prišel celo do zaključka, da naj bi zaradi delovanja ventila ob naslednjem poku, ta deloval tudi prvič. V posledici napačne odločitve, je napačna tudi odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov. Odmera je tudi sicer nepravilna. Ni se mogoče strinjati s priznanjem 3 x 150 točk za vloge z dne 20. 9. 2017, 6. 2. 2018 in 20. 2. 2018, ki jih je sodišče priznalo v zvezi z izvedenskim mnenjem, glede na to, da je v obrazložitvi samo navedlo, da tožena stranka pripomb na mnenje sploh ni imela in so bile vloge iz tega razloga nepotrebne. Tudi ji ni mogoče priznati stroškov v zvezi z njenimi opredelitvami do pripomb tožnika, saj do teh ni bila upravičena, medtem ko je tožnik upravičeno (na poziv sodišča) podajal pripombe na mnenje. Toženi stranki tudi ne gre 50 točk za vlogo z dne 17. 3. 2016, saj za umik dokaznega predloga ni potrebno nobene posebne vloge in ne obrazložitve. Stranski intervenient zaradi popolne pasivnosti na narokih do stroškov nedvomno ni upravičen, njegova prisotnost pa tudi ni bila nujna.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. S sklepom z dne 25. 4. 2018 je sodišče prve stopnje M. J., sodnemu izvedencu s področja gradbeništva, priznalo nagrado in stroške za podajanje ustnega mnenja na naroku za glavno obravnavo dne 25. 4. 2018, v znesku 267,00 EUR. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog izvedenca za plačilo nagrade zavrne, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev je nepravilna in v nasprotju s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik) ter sodno prakso (npr. odločbe VSL II Cp 1779/2017, II Cp 858/2016, I Cp 696/2016, I Cp 1382/2010). Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, pri čemer izvedenčevega odgovora na pripombe na mnenje ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Plačilo za pisno izdelavo mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja, bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila. V drugem odstavku 51. člena Pravilnika je določeno, da je izvedenec upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje zgolj v primeru, če podaja odgovore na vprašanja, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. V konkretnem primeru je izvedenec le dodatno pojasnjeval že podano pisno mnenje in dopolnitev ter odgovarjal na pripombe strank.

5. Izvedenec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Pojasnil je, da je odgovarjal na vprašanja tožnika in sodišča, na vsa je odgovoril vestno in strokovno.

6. Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep ni utemeljena.

**K pritožbi zoper sodbo**

7. Sodbo s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. V postopku v sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP).

9. Sodišče prve stopnje tako upravičeno ni upoštevalo tožnikove druge pripravljalne vloge (z dne 1. 6. 2016) in šeste pripravljalne vloge (z dne 23. 4. 2018) - 453. člen ZPP.1 Zakon je jasen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita.2

10. Upravičeno sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo z vlogo z dne 5. 2. 2018 predlaganega dokaza - vpogled v spletni portal glede podobnega dogodka kot je vtoževani, z dne 12. 10. 2017. Posledica omejitve pri navajanju novih dejstev je, da dejstev, ki vplivajo na obstoj terjatve, nastala pa so po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, v sporu majhne vrednosti ni več mogoče uveljavljati.3 Pa tudi če bi bilo to dejstvo upoštevno, je šlo za dogodek - poka cevi, glede katerega odgovornosti toženi stranki ni mogoče naprtiti, kot bo to razvidno iz nadaljevanja. Povedano glede posledice omejitve pri navajanju novih dejstev, velja tudi glede dokazov predloženih z vlogo z dne 23. 4. 2018. Tudi teh dokazov zato sodišče prve stopnje upravičeno ni izvedlo.

11. Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo dokazni predlog predložitve "vse dokumentacije in vseh listin z vsemi načrti in podobno kar se nanaša na upravljanje vodovodnega sistema tožene stranke" s strani Občine ... in z zaslišanjem predstavnika te občine, že iz razloga, ker sta bila dokazna predloga podana prepozno. Tožnik bi moral vse dokaze predlagati že v tožbi (451. člen ZPP).4 Da gre za odgovornost tožene stranke kot upravljalca in vzdrževalca vodovodnega sistema, je trdil tožnik sam. Torej bi v zvezi s tem mogel in moral že v tožbi predlagati ustrezne dokaze, tudi konkretne, če je menil, da bi bili za odločitev relevantni. Izvedenec je v izvedenskem mnenju z dne 30. 8. 2017 (list. št. 90) pojasnil, da ima za izdelavo mnenja z odgovori na vprašanja sodišča, na razpolago dovolj listinske dokumentacije (zato dodatne dokumentacije od tožene stranke ni zahteval). Temu tožnik v nadaljevanju postopka ni nasprotoval, razen splošne navedbe na zadnjem naroku, da je bilo mnenje izvedenca podano "na podlagi predvidevanj, brez ustrezne pribave in pregleda listinske dokumentacije". Katera konkretna dokumentacija naj bi bila za odločitev še pomembna in zakaj in kako bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, tudi v pritožbi ne pove. Z neizvedbo navedenih dokazov, tožniku tako njegova pravica do obrambe ni bila kršena (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

12. S sklepom z dne 1. 6. 2017 je sodišče prve stopnje določilo izvedenca s področja gradbeništva - komunale, pri čemer je bil sklep tožniku vročen 2. 6. 2017. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca (drugi odstavek 247. člena ZPP). Izločitev izvedenca je tožnik predlagal šele dne 22. 9. 2017 (po prejemu izvedenskega mnenja). Pravilno je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 28. 11. 2017, s katerim je predlog tožnika za izločitev izvedenca zavrnilo, pojasnilo, da bi moral tožnik okoliščine, zaradi katerih je zahteval izločitev, uveljavljati že v navedenem osemdnevnem roku, ki je potekel z dnem 12. 6. 2017. Zakaj tega ni storil, tožnik v predlogu ni pojasnil (tega ne stori tudi ne v pritožbi), in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga njegov predlog pravilno in zakonito zavrnilo.

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, zakaj ni upoštevalo vseh vprašanj za izvedenca, ki mu jih je želel zastaviti tožnik (18. točka obrazložitve). Delno je namreč šlo za nove trditve, ki jih tožnik v tožbi ni postavil (451. člen ZPP). Če bi se trditve o dejstvih nanašale na navedbe v odgovoru na tožbo, bi bile trditve pravočasne tudi še v prvi pripravljalni vlogi (tretji odstavek 452. člena ZPP). Trditve o novih dejstvih v vlogi z dne 4. 5. 2017 pa so prepozne trditve in jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

14. Dopis tožene stranke z dne 3. 4. 2015 (priloga A2) in sanacijo tožnikovega dvorišča, je razumeti kot potrditev dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ne pa tudi kot priznanje dejstva, da je do škode prišlo zaradi njenega protipravnega ravnanja.

15. Dne 22. 2. 2015 je v pločniku pred tožnikovo hišo prišlo do okvare glavnega vodovodnega voda (počila je cev) in ker (najbližji) ventil za zapiranje vode ni deloval, tožena stranka ni uspela takoj zapreti dotoka vode, temveč je to storila šele po zaprtju dotoka na širšem območju. V tem času je prišlo do izlitja vode tudi v tožnikovo klet in s tem do nastanka škode.

16. Tožena stranka je upravljalec vodovodnega omrežja in izvajalec javne gospodarske službe. Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve (163. člen OZ). Protipravnost se torej kaže v opustitveni dolžnosti. Oškodovanec mora za obstoj odškodninske odgovornosti izvajalca dokazati nastanek škodnega dogodka in škode ter vzročne zveze, izvajalec pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil (prvi odstavek 131. člena, 135. člen OZ).

17. V konkretnem primeru sta svoje obveznosti Občina ..., kot lastnica infrastrukture in tožena stranka kot upravljalec javnega vodovoda, določila z najemno pogodbo (priloga B2). Ta med drugim v 9. členu določa, da je najemnik dolžan vzdrževati in uporabljati infrastrukturo, ki je predmet pogodbe, kot dober gospodarstvenik; v drugem odstavku 11. člena, da mora najemnik s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika zagotavljati trajno in nepretrgano vzdrževanje infrastrukture - objektov in naprav, in sicer na način, da se ves čas ohranja njihova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja ter da so vedno usposobljeni za uporabo, pri čemer mora v najkrajšem možnem času zagotoviti popravilo in odpravo vseh poškodb in okvar; v prvem odstavku 12. člena pa je določeno, da je najemnik dolžan o okvarah, napakah ali pomanjkljivosti ugotovljenih na infrastrukturi, takoj obvestiti najemodajalca.5

18. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tako pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti presoje dokazne ocene sodišča prve stopnje, pa tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti, saj so zanj ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje.

19. Konkretnega razloga za poko cevi sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, pač pa le, da je bil razlog lahko v dotrajanosti cevi oziroma preutrujenosti materiala, kar pa ni posledica slabega ali nerednega vzdrževanja, temveč vprašanje zamenjave cevi. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, je tožena stranka o tem lastnico infrastrukture, Občino ..., v katere domeni je zamenjava dotrajanih delov infrastrukture, že (večkrat) obvestila. S tem je izpolnila svojo dolžnost iz 12. člena najemne pogodbe.

20. Sicer pa tožnik tudi v pritožbi poudarja, da je do škode prišlo zaradi nepravočasnega zaprtja vode, zaradi nedelovanja najbližjega ventila. Če bi se dotok vode pravočasno zaprl, do izlitja le-te v klet tožnikove hiše ne bi prišlo. Da ventil ni deloval, v postopku tudi za toženo stranko ni bilo sporno, zato je neupoštevno mnenje izvedenca v delu, ko dopušča možnost, da je ventil deloval in je torej tudi zaprl dotok vode, ki pa je kljub temu iztekala iz okoliških objektov.6 Vprašanje pa je bilo, ali je do nedelovanja ventila prišlo zaradi kršitve potrebne skrbnosti tožene stranke pri opravljanju njene dejavnosti, kot tudi, ali je za to dejavnost zadolžena po določenih predpisih oziroma aktih in ali je to skrbnost protipravno kršila.

21. Da je dolžnost tožene stranke redno vzdrževanje javnega vodovoda - objektov in naprav tako, da so ti vedno usposobljeni za uporabo, je bilo že povedano. Da ventil ne deluje je bilo ugotovljeno ob škodnem dogodku. Vprašanje ostaja, ali bi tožena stranka to dejstvo lahko ugotovila (na primer s preventivnimi pregledi). V zvezi s tem je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in na njegovo dokazno oceno v zvezi s tem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tudi v okviru rednega vzdrževanja ni mogla preprečiti ali ugotoviti nedelovanje ventila in da v okvir rednega vzdrževanja ne sodi preventivno preverjanje delovanja ventilov, saj se ti zapirajo le, ko je to nujno potrebno, kadar se na primer sumi in opazi izguba vode. Sicer v okvir rednega vzdrževanja ne sodi preventivno pregledovanje ventilov, saj so ti vkopani v zemljo, njihovo zapiranje in odpiranje zaradi preventivnega pregledovanja, pa bi bilo celo nevarno, saj bi takšno ravnanje lahko vplivalo na kakovost vode. Izvedenec je potrdil izpovedbe prič, da je do nedelovanja ventila - da se ta ni (popolnoma) zaprl, lahko prišlo zaradi usedlin, ki so se nabrale pod njim, da pa to ni posledica slabega vzdrževanja, niti ni to predmet rednega vzdrževanja. Vodovodni sistem se namreč čisti na za to določenih mestih, s tako imenovanimi blatnimi izpusti, vendar na ta način nečistoč na dnu ventila ni mogoče sprati. Pojasnil je tudi, da preventivno pregledovanje ventilov toženi stranki izrecno ne nalaga noben predpis. Vzdrževanje vodovodnih ventilov pa zajema predvsem vizualno kontrolo vodotesnosti ventilov, pri čemer časovno obdobje pregledov ni določeno. Pregledovanje pa pomeni, da vzdrževalec odpre pokrov jaška, stopi v vodovodni jašek, vizualno pregleda ventil in ugotovi, ali na tesnilih cevovoda spušča voda ali ne, pregleda tesnilo kolesa in preveri, ali ga je možno vrteti ne pa zapreti.7 V konkretnem primeru predhodno iztekanje vode na območju ventila ni bilo ugotovljeno, tožena stranka pa po povedanem tudi ni bila dolžna (in tudi ni smela), preverjati ali ventil deluje, tako, da bi dotok vode v celoti zaprla.

22. Upoštevaje takšne dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, je to sodišče utemeljeno zaključilo, da do škode ni prišlo v posledici protipravne kršitve oziroma opustitve kakšne dolžnosti tožene stranke kot izvajalke storitev splošnega pomena, saj nedelovanja ventila v konkretnem primeru pred škodnim dogodkom ni bilo mogoče objektivno ugotoviti, siceršnje vzdrževanje celotne infrastrukture vodovodnega omrežja pa je bilo ustrezno. V posledici je pravilno in zakonito tožbeni zahtevek zavrnilo.

23. Utemeljeno je sodišče prve stopnje stranskemu intervenientu priznalo pravdne stroške na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Pritožbene navedbe pravilnosti odločitve ne morejo izpodbiti.

24. Delno pa je utemeljena pritožba v zvezi z odmero pravdnih stroškov toženi stranki. Z vlogama z dne 20. 10. 2017 in 6. 2. 2018 je tožena stranka le sporočila, da na izvedensko mnenje oziroma na njegovo dopolnitev nima pripomb, v preostalem pa le povzemala obe mnenji. Za ti dve vlogi ji je zato pritožbeno sodišče priznalo 50 točk po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife (OT). Priznava pa 150 točk z vlogo z dne 20. 2. 2018, saj gre za obrazložen odgovor na pripombe tožnika na dopolnilno izvedensko mnenje. Utemeljeno je sodišče prve stopnje stopnje toženi stranki priznalo tudi 50 točk za obrazložen umik dokaznega predloga z vlogo z dne 17. 3. 2017 (in ne 2016). Toženi stranki gre tako sedaj 200 točk manj, torej 2385 točk in še 33,85 točk iz naslova materialnih stroškov, skupaj 2.418,85 točk oziroma 1.110,25 EUR. Skupaj s stroški kilometrine 166,50 EUR gre toženi stranki 1.276,75 EUR, z 22 % DDV (280,89 EUR), pa 1.557,64 EUR.

25. V gornjem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, v preostalem pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (358., 353. člen ZPP).

26. Ker je tožnik s pritožbo uspel v minimalnem obsegu in še to le glede stranske terjatve, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam nosi stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP), svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi tudi tožena stranka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

**K pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2018**

27. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za ustno podajo izvedenskega mnenja na naroku dne 25. 4. 2018. 28. Sodišče odloči ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj jo da tudi pisno pred obravnavo (253. člen ZPP). Iz določb ZPP izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida in mnenja na naroku pravilo in ne izjema. Dokaz z izvedencem se torej izvaja ustno, zakon pa pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar je ta v praksi pravilo.8 V tem postopku je izvedenec podal mnenje, glede na pripombe tožnika pa tudi dopolnilno mnenje, glede na vztrajanje pri pripombah, pa je izvedenca na naroku tudi zaslišalo. Izvedencu je sodišče postavilo dodatna vprašanja, zaslišal pa ga je tudi tožnik. Zaslišanje je bilo obsežno (narok je trajal od 9.00 do 11.21 ure, izvedenec pa je na vsa vprašanja odgovoril). Ker je izvedenec svoj izvid podal ustno in ker ni šlo le za realizacijo dela, ki mu je bilo že naloženo, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičen do nagrade in stroškov za ustno podajanje mnenja.9 Konkretno gre izvedencu 92,00 EUR za pripravo na ustno podajanje mnenja na podlagi 1. točke prvega odstavka 52. člena v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik) in 175,00 EUR za ustno podajanje mnenja na podlagi drugega odstavka 52. člena Pravilnika.

29. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjih členih, se ne upoštevajo. 2 Ostale vloge je sodišče prve stopnje, kolikor tožnik s posameznimi navedbami ali predlaganimi dokazi, ni bil prekludiran, upoštevalo, saj je šlo za vloge, s katerimi se je opredeljeval do uspehov dokazovanja. 3 Glej komentar k 453. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba. 4 V prvi pripravljalni vlogi pa le odgovoriti na navedbe v odgovoru na tožbo. 5 Tako tudi določbe 53. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini ... ter 14. in 23. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini ..., na katere se med drugim tudi sklicuje tožnik. Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012, v nadaljevanju Uredba) med drugim v četrtem odstavku 17. člena določa, da je upravljalec javnega vodovoda dolžan zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v okviru storitev javne službe pa med drugim zagotavlja tudi redno vzdrževanje javnega vodovoda (3. točka prvega odstavka 22. člena). 6 Priključenih med tem ventilom in ventilom s katerim se je dotok vode nato zaprl. 7 Saj bi bilo to nevarno za uporabnike vodovodnega sistema, zaradi morebitnega luščenja bio filmov. 8 Jan Zobec, Zakon o pravdnem postopku, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 496. 9 Primerjaj VSL sklep II Cp 167/2018.