Jedro

Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči v okviru uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

Izrek

Tožbi se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem zaradi uveljavljanja pogrebnih stroškov v stečajnem postopku. Svojo odločitev utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in oceno organa za BPP, da tožeča stranka v postopku, v zvezi s katerim se zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotavlja, da je tožeča stranka že v zapuščinskem postopku izkazala svojo terjatev do zapuščine v znesku 1.150,53 EUR, kolikor je plačala za pogreb in da je Okrajno sodišče v Mariboru ugotovilo, da v premoženje zapustnika A.A., umrlega 28. 4. 2016, s katerim tožeča stranka ni bila v sorodu, spadajo denarna sredstva zapustnika v višini 227,00 EUR ter neizplačani pokojninski prejemki za mesec april 2016 v skupnem znesku 505,86 EUR. V nadaljevanju navaja, da je v postopku stečaja zapuščine, ki se je začel na predlog tožeče stranke, skladno z določili ZFPPIPP, najprej potrebno imenovati stečajnega upravitelja in za njegovo imenovanje založiti sredstva v znesku 2.178,00 EUR. Tudi v kolikor bi sodišče v okviru brezplačne pravne pomoči založilo navedeni znesek, znaša stečajna masa zgolj 733,43 EUR, iz česar se najprej plačajo stroški stečajnega postopka, šele nato pa se plačajo prijavljene terjatve. Stečajna masa tako komaj zadošča za pokritje 1/3 stroškov stečajnega postopka, zato do razdelitve stečajne mase upnikom sploh ne bi prišlo in tožeča stranka kot upnik svoje terjatve ne bi dobila poplačane niti delno. Tudi če bi se strošek za začetek stečajnega postopka plačal iz naslova BPP, bi sodišče odredilo plačilo sredstev stečajnega dolžnika na račun izplačane brezplačne pravne pomoči, zato stečajne mase za poplačilo terjatev upnika ne bi bilo. Stečaja zapuščine upniku tako ni razumno sprožati, saj bo več stroškov, kot znaša stečajna masa, zaradi česar ne bo prišlo do poplačila terjatve.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz razloga, ker je v postopku prišlo do bistvenih kršitev postopka in zaradi tega do nezakonitosti izpodbijanega akta. Tožeči stranki namreč ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločbo. Zato predlaga, da sodišče nezakonito odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in tožbene navedbe kot neutemeljena zavrača. Povzema potek postopka in navaja, da je svojo odločitev oprla na dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka in o katerih se je tožeča stranka imela možnost izjaviti v vlogi z dne 30. 3. 2018. Dejstvo, da je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke še ne pomeni, da ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami pomembnimi za zadevo. Tožena stranka je odločitev oprla zgolj na dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka in o katerih se je izjasnila z vlogo z dne 30. 3. 2018. V sled navedenega predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, da se tožeči stranki ne odobri zaprošena brezplačna pravna pomoč zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP. V skladu z navedeno določbo je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči v okviru uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

6. Iz dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, izhaja, da je tožeča stranka pokojnemu A.A., umrlemu ... 4. 2016, krila plačilo pogrebnih stroškov v višini 1.150,53 EUR. S pokojnim nista bila v sorodu, plačilo teh stroškov pa je uveljavljala v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I D 994/2016, v katerem je bilo tudi ugotovljeno, da je znašalo premoženje zapustnika ob smrti 733,43 EUR. Ker pokojni ni imel dedičev, jo je sodišče pozvalo, da vloži zahtevo za prenos zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine in tudi predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev. Prav tako ni sporno, da je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. St578/2018 z dne 20. 3. 2018 predlog tožeče stranka za oprostitev založitve predujma za kritje začetnih stroškov postopka stečaja zapuščine zavrnilo.

7. V zadevi ni sporno, da zapustnik ni imel dedičev in da tožeča stranka ni z zapustnikom v sorodu. V skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) se preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oz. občini, objavi oklic upnikom (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD), ki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Če upnik predlaga začetek stečaja zapuščine brez dedičev se šteje, da je bil zapustnik insolventen (417.c člen Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Zapuščina je tako del stečajne mase, v katero med drugim spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti (tretji odstavek 418. člena ZFPPIPP). Velja fikcija, da je ta posledica nastala že z uvedbo dedovanja, torej z zapustnikovo smrtjo (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP). Stečaj zapuščine se nato izvede v skladu s 414. členom do 418. členom ZFPPIPP. ZFPPIPP določa, da je namen postopka stečaja zapuščine v zagotovitvi enakomernega poplačila navadnih terjatev upnikov v razmerju do insolventnega zapustnika (415. člen ZFPPIPP). Ker je namen enak, kot je namen stečajnega postopka nad pravno osebo, se smiselno uporabljajo pravila o tem stečajnem postopku (416. člen ZFPPIPP).

8. Glede na to, da je v obravnavani zadevi tožena stranka po presoji sodišča ugotovila vse okoliščine, ki so po citiranih zakonskih določbah pomembne za odločitev v zadevi in v je v zvezi s temi okoliščinami navedla tudi jasne in prepričljive razloge, ki jim tožeča stranka niti ne ugovarja, sodišče zato ugotavlja, da je izpodbijana odločitev v tem pravilna in zakonita. Glede na tožbene navedbe, da je tožena stranka kršila pravila postopka, pa sodišče navedeni tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Pritrjuje toženi stranki, da je odločitev sprejela na podlagi dokazil, ki jih je predložila tožeča stranka in glede katerih je imela možnost izjave v vlogi, ki jo je podala dne 30. 3. 2018, s katero se je odzvala pozivu tožene stranke in v kateri je pojasnila zahtevane podatke, ter predložila listine, ki se nanašajo na zadevo. Razen tega tožeča stranka niti v tožbi ne navaja glede katerih dejstev in okoliščin ji možnost izjaviti se ni bila dana.

9. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnila.