Jedro

Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je na podlagi pravnomočne sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1722/2011-II z dne 11. 12. 2018, dovolila vpis skupne lastnine na ½ deležu zgoraj navedene nepremičnine, kjer je (bil) kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan nasprotni udeleženec. Ugovor nasprotnega udeleženca zoper to odločitev je bil s sklepom sodnika Okrajnega sodišča v Krškem zavrnjen.

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščenki. Navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da je prav ½ delež na nepremičnini, ki je v zemljiškoknjižni lasti nasprotnega udeleženca, skupno premoženje udeležencev tega postopka. Dovoljeni vpis je v neskladju z listino, ki je podlaga za vpis. Prav tako se ne strinja se s stališčem, da bi vpis lastninske pravice v skladu z deleži, kot so bili določeni v sodbi, že pomenil delitev skupnega premoženja. Vpis lastninske pravice v skladu s temi deleži bi pomenil zgolj izvedbo te sodbe, tako kot se glasi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri predmetni nepremičnini (parceli št. 1318 k.o. 1111) sta trenutno vpisana kot solastnika predlagateljica (z deležem do ½) in nasprotni udeleženec (z deležem do ½). S sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1722/2011-II z dne 11. 12. 2018, je bilo med drugim ugotovljeno, da predstavlja ½ delež na tej parceli skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca, in da znaša delež predlagateljice na skupnem premoženju 40 %, delež nasprotnega udeleženca pa 60 %. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je (preostali) delež do ½ posebno premoženje predlagateljice. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da je prav nasprotnemu udeležencu lastna ½ nepremičnine skupno premoženje udeležencev, ne drži. Dovoljeni vpis je skladen z listino, ki je podlaga za vpis.

5. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino.1 Določitev deleža na skupnem premoženju predstavlja le ugotovitev, v kakšnih razmerjih sta zakonca (zunajzakonska partnerja) prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, ne nanaša pa se na ugotovitev deležev solastninske pravice, ki spada v premoženjsko maso. Režim skupnega premoženja preneha šele z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se torej (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.

6. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1).

7. V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 krije nasprotni udeleženec svoje pritožbene stroške.

1 Prim. Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič, Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik št. 1-2/2011.