Jedro

Zaradi obrazloženega soglasja zdravstvenega inšpektorja, ki na podlagi študije osončenja ugotavlja, da predvidena gradnja ne bo povzročila sprememb, ki bi lahko pomenile ogrožanje javnega interesa, so neutemeljeni ugovori tožeče stranke, da se bodo poslabšale njene bivalne razmere.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1697/99-11 z dne 5.4.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke št. 35002/686/98 z dne 14.10.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje, ki je bilo izdano z odločbo Upravne enote R. z dne 1.9.1998 investitorkama I. in J.E. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano za dozidavo stanovanjske hiše in ureditev mansarde. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sporno dovoljenje izdano v skladu z določbami Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in v skladu s podrobnejšimi pogoji za konkretno območje urejanja, ki jih določa Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B. (PUP). Sodišče prve stopnje je kot neutemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, ki se nanašajo na ugotovitve sanitarnih pogojev, zlasti osončenja tožničinih nepremičnin po dozidavi objekta. V upravnem postopku je bila v zvezi s tem ugovorom izdana študija osončenja, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije, ki ugotavlja, da po nameravani dozidavi in nadzidavi stanovanjske hiše investitork ne bodo poslabšani pogoji osončenja nepremičnine, ki je v lasti tožnice. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano na podlagi poprejšnjega soglasja sanitarnega inšpektorja, to soglasje pa je bilo dano brez pogojev, vendar z dodatno obrazložitvijo in ugotovitvami, ki so razvidne iz elaborata osončenja, ta pa je sestavni del lokacijske dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zato presodilo, da je tožba neutemeljena in da je izpodbijana odločba zakonita.

Tožnica v pritožbi ponavlja tožbene ugovore in ponovno izpostavlja ugovor, da ji ni bila dana možnost obravnave in izjave o odločilnih dejstvih zato, ker ni sodelovala pri oblikovanju dodatne obrazložitve Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Ministrstva za zdravstvo z dne 11.10.1999. Z nameravano dozidavo se bodo njeni življenjski pogoji bistveno poslabšali. Nesprejemljivo je, da se kot danost in apriorno pravilno ugotovljeno dejstvo šteje dodatna obrazložitev zdravstvenega inšpektorata in da pravilnost in točnost tega soglasja v upravnem postopku ni bila preverjena. Predvidena gradnja bo poslabšala njene bivalne razmere, dodatna okna pa bodo posegla v njeno zasebnost. Prišlo bo tudi do večjega osenčenja njenega zelenjavnega vrta, kar pomeni, da bo zemljišče neuporabno za dosedanji namen, to pa še dodatno poslabšuje pogoje bivanja v njeni hiši, kakor tudi pogoje izrabe njene nepremičnine. Objekt investitork ima greznico na mestu, kjer je nameravana dozidava. Z dozidavo in nadzidavo se bodo povečale stanovanjske površine objekta investitork, kar pomeni tudi večjo obremenitev greznice z odpadnimi vodami, te vode pa bodo prodirale v njeno zemljišče in ga dodatno obremenjevale. Na take obremenitve ne more pristati. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijane sodbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeti stranki J. in I.E. prerekata pritožbene navedbe in navajata, da, po vseh strokovnih ugotovitvah, življenjski pogoji tožnice zaradi predvidene gradnje ne bodo poslabšani. Njena trditev, da bo poseženo, zaradi predvidenih oken, v njeno zasebnost, je neutemeljena. Tožnica ima na svojem objektu samo eno okno, ki je že sedaj vedno zastrto z roleto. Manjši kletni okni sta večji del dneva na soncu in bosta tudi v bodoče. Objekt, ki je predviden, je oddaljen od tožničinega objekta 11 do 12 m, kar je razvidno tudi iz lokacijske dokumentacije. Nova neresnična trditev pa je, da je proti tožničini hiši obrnjeno le eno kuhinjsko okno, ki je znatno nižje od frčad. Na hiši je na strani proti tožnici že sedaj 7 oken, kar izkazuje tudi priložena slika. Trditev, da bo osenčen zelenjavni vrt, je prav tako neutemeljena, neupravičena pa je tudi trditev o preobremenitvi greznice, ki bo nastala zaradi povečane stanovanjske hiše. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in je za svojo odločitev navedlo tudi pravilne razloge. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.

Glede zatrjevanega pretiranega osenčenja tožničine stanovanjske hiše in parcele zaradi predvidene gradnje, je sodišče navedlo pravilne razloge in utemeljilo svoje stališče, s katerim je tožničine očitke zavrnilo. Ugotovilo je, da iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila v zvezi s tožničinimi ugovori izdelan elaborat osončenja in ugotovljen vpliv predvidenega objekta na tožničino nepremičnino.

Zdravstveni inšpektor je v upravnem postopku preveril pogoje javnopravnega značaja in izdal pozitivno poprejšnje soglasje za izdajo lokacijskega dovoljenja, brez dodatnih pogojev. To soglasje pa je samo dopolnil in zato je očitek, da tožnica pri tem ni sodelovala, neutemeljen, saj s tem niso bile prizadete njene pravice, ker se dejansko stanje s to dopolnitvijo glede pogojev javnopravnega značaja ni nič spremenilo. Ta dopolnitev ne spreminja prvotne ugotovitve, da osenčenje zaradi predvidene gradnje ne bo tako, da bi zaradi tega tožnica lahko s svojimi ugovori preprečila gradnjo. Tožnica je bila v postopku zaslišana, zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je bil ugotovitveni postopek zakonito izveden in je presoja odločitve upravnega organa v izpodbijani sodbi pravilna.

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor glede osončenja zelenjavnega vrta in trditev, da bo zemljišče neuporabno za dosedanji namen.

Študija osončenja je bila izdelana za ugotovitev vpliva predvidene gradnje na celotno tožničino nepremičnino. V njej je ugotovitev, da novogradnja ne bo povzročila sprememb, ki bi lahko pomenile ogrožanje javnega interesa, ki ga varuje zdravstveni inšpektorat, ki za predvideno gradnjo ne postavlja pogojev.

V postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja se preverjajo pogoji predvidene gradnje, ki so javnopravnega značaja in skladnost gradnje s ZUN in PUP. Predvidena gradnja je v strnjenem naselju in zato ugovori tožnice o posegu v njeno zasebnost ne morejo biti varovani v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, v kolikor niso ti interesi varovani v okviru javnopravnih interesov ali se z njimi ne pokrivajo.

Pritožbeni ugovor o večji obremenitvi greznice pa je pritožbena novota in zato tega tožnica v pritožbi ne more uspešno uveljavljati, saj tega sodišče v pritožbenem postopku ne presoja.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.