Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravdni stranki v navedenem sporu sta gospodarski družbi, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo, ki temelji na določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da jo tožena stranka kot lastnika protipravno vznemirja z namestitvijo svojega poštnega nabiralnika na nepremičnini tožeče stranke. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, temveč tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena SPZ.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 850/2016 z dne 10. 8. 2016 sklenilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa pravdna zadeva odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da bi bilo v konkretnem primeru treba upoštevati drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in sporih zaradi motenja posesti. Ker je bila v konkretnem primeru vložena tožba zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice (negatorna tožba), v tej zadevi ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
4. ZPP v prvem odstavku 481. člena gospodarski spor opredeljuje na podlagi personalnega kriterija. Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tedaj, če je vsaka od strank gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost, prav tako pa tudi v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti ter v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in prej navedenimi osebami. Ne glede na določbo prvega odstavka 481. člena pa se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in sporih zaradi motenja posesti (drugi odstavek 481. člena ZPP).
5. V konkretnem primeru sicer drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v navedenem sporu gospodarski družbi, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo, ki temelji na določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tožeča stranka namreč zatrjuje, da jo tožena stranka kot lastnika protipravno vznemirja z namestitvijo svojega poštnega nabiralnika na nepremičnini tožeče stranke. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic (2. člen SPZ), temveč tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena SPZ.(1)
6. Po določilu drugega odstavka 481. člena ZPP se pravila v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vsebino tožbenega zahtevka torej v konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor po določbi prvega odstavka 481. člena ZPP.
7. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim drugim kriterijem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, kot tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka ocenila na znesek 2.500,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje določbo prvega odstavka 57. člena ZPP, po katerem je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, je Višje sodišče v Ljubljani na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev v predmetni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Op. št. (1): Primerjaj Nina Betetto: Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo - 2014, št. 6-7, stran 1081 in naslednje. Tako tudi sklep R 38/2000.