Jedro

Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna.

Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 23.770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 5,435.861,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da z vmesno sodbo tožbenemu zahtevku po temelju ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru nanjo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Tožeča stranka kot koncesionar in tožena stranka kot koncedent sta sklenili koncesijsko pogodbo za opravljanje iger na srečo v lokalni skupnosti A. - Tožeča stranka je vložila vlogo za spremembo lokacije znotraj iste lokalne skupnosti na Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Razdalja med obema krajema je bila nekaj 100 metrov.

- Sosednja lokalna skupnost, občina B. je po 68. členu Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) dala mnenje o opravljanju igralniške dejavnosti k prvotni lokaciji igralnega salona. V postopku zamenjave lokacije sosednja lokalna skupnosti ni bila pozvana za ponovno podajo mnenja.

- Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo je 21. 3. 2008 združil vlogo tožeče stranke za spremembo lokacije in njeno vlogo za povečanje števila avtomatov ter nato vlogi zavrgel. Ministrstvo za finance je z odločbo št. 4617-105/2007 z dne 22. 4. 2008 sklep Urada za nadzor prirejanja iger na srečo odpravilo ter zadevo vrnilo v nov postopek. Pojasnilo je, da je lokacija opravljanja dejavnosti bistvena sestavina odločbe o dodelitvi koncesije, povečanje števila igralnih avtomatov pa je vezano na preselitev dejavnosti na drugo lokacijo, zaradi česar mora Vlada Republike Slovenije odločati o dovolitvi spremembe lokacije igralnega salona.

- Vlada Republike Slovenija je 1. 10. 2008 tožeči stranki izdala odločbo o dodelitvi koncesije, s katero je tožeči stranki dovolila opravljanje dejavnosti iger na srečo na novi lokaciji. 21. 10. 2008 sta pravdni stranki podpisali novo koncesijsko pogodbo, tožeči stranki pa je bilo izdano tudi novo obratovalno dovoljenje.

- Zoper odločbo Vlade Republike Slovenije je sosednja občina B. sprožila upravni spor. Upravno sodišče je odpravilo koncesijsko odločbo, s katero je bilo tožeči stranki izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti na novi lokaciji, ker pred njeno izdajo ni bilo pridobljeno mnenje sosednje občine.

Tožeča stranka je 11. 1. 2010 prenehala s poslovanjem.

- V ponovljenem postopku je Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo pridobil mnenje sosednje občine. Vlada Republike Slovenije je izdala novo odločbo o dodelitvi koncesije, pravdni stranki pa sta podpisali novo koncesijsko pogodbo. Tožeča stranka je 5. 2. 2010 začela z opravljanjem dejavnosti na novi lokaciji.

7. Tožeča stranka zahteva povrnitev škode zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke. Trdi, da ni pridobila mnenja sosednje občine v postopku spremembe lokacije opravljanja igralniške dejavnosti, zaradi česar je prišlo do razveljavitve akta o koncesiji in koncesijske pogodbe. Tožeča stranka je zato začasno prenehala opravljati dejavnost, kar je imelo za posledico vtoževano škodo. Ta naj bi ji nastala, ker med 11. 1. 2010 in 5. 2. 2010 ni mogla izvajati iger na srečo. 8. Sodišči prve in druge stopnje sta pojasnili, da vsaka napačna odločba državnega organa, ki je kasneje razveljavljena ali spremenjena, še ne pomeni protipravnega ravnanja države in ne predstavlja podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Presodili sta, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno, saj ni jasno predpisan postopek za spremembo lokacije, kjer se opravlja dejavnost iger na srečo. Ker ni bilo povsem jasno, ali je potrebno mnenje sosednje lokalne skupnosti pridobiti ponovno, po mnenju sodišč ni šlo za napako, ki bi bila zunaj okvira pravno dopustnega ravnanja.

9. 68. člen ZIS določa, da mora vlada pred dodelitvijo koncesije pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti. Navedeni člen je umeščen v 4. poglavje zakona z naslovom Dodeljevanje koncesije.

10. Revidentka nima prav, ko trdi, da navedena določba ne dopušča dvoma oziroma drugačnega razumevanja od takšnega, da je potrebno ob zamenjavi lokacije opravljanja dejavnosti iger na srečo mnenje od sosednjih občin pridobiti ponovno. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da je navedena določba povsem jasna le, kadar gre za dodelitev nove koncesije. Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna. Ker so sosednje občine mnenje o opravljanju dejavnosti že podale v postopku prvega dodeljevanja koncesije, razlaga, da jih za mnenje ni treba zaprositi ponovno, ni izven okvirov razumne razlage zakona. Ne predstavlja odločitve, ki bi bila arbitrarna in absurdna, kot trdi revidentka.

11. Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke (1). Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse. Razlaga 68. člena ZIS s strani Urada za nadzor nad prirejanjem iger na srečo pa takšne kršitve ne predstavlja.

12. Revidentka navaja, da naj bi Ministrstvo za finance, ki je z odločbo 22. 4. 2008 odpravilo sklep Urada za nadzor prirejanja iger na srečo, jasno navedlo, da gre v zvezi s predlogom za spremembo lokacije za nov postopek, iz česar naj bi po stališču tožeče stranke izhajalo, da je treba ponovno pridobiti tudi mnenje sosednjih občin. Takšno stališče iz odločbe ne izhaja. Kot sta pravilno pojasnili že sodišči prve in druge stopnje, je Ministrstvo za finance pojasnilo le, da je lokacija bistvena sestavina odločbe o koncesiji, zaradi česar je treba ponovno odločiti o dodelitvi koncesije na novi lokaciji. Iz odločbe pa ni mogoče razbrati, da bi bilo treba ponovno izvesti celoten postopek, vključno s pridobitvijo mnenja sosednjih občin, ki so bile k podaji mnenja v prvotnem postopku za dodelitev koncesije v isti lokalni skupnost že pozvane.

13. Revizijske trditve o tem, da je smiselna razlaga 68. člena ZIS lahko le taka, da se izvede celoten postopek, vključno s ponovnim pridobivanjem mnenja sosednjih lokalnih skupnosti, ne držijo. Smiselna razlaga namreč ne pomeni vedno uporabe določbe v celoti. Že iz besede „smiselno“ izhaja, da jo je treba uporabiti tako, da ustreza namenu in situaciji, za katero pride v poštev.

14. Neutemeljen je tudi očitek o zagrešitvi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ne bi ustrezala potrebnim standardom obrazloženosti. Sodišče druge stopnje je v zadostni meri pojasnilo, zakaj meni, da določba 68. člena ZIS ni povsem jasna ter zakaj razlaga, kakršno je zavzel Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, ne predstavlja protipravnega ravnanja.

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki je dolžna povrniti 23.750,00 EUR stroškov odgovora na revizijo in 20,00 EUR stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, skupaj torej 23.770,00 EUR.

(1) Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-82/02 z dne 12. 3. 2004 in odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 48/2010 z dne 17. 12. 2012 ter III Ips 5/2014 z dne 25. 3. 2014.