Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku osebnega stečaja se za priznanje položaja stranke zahteva pravočasna prijava terjatve. V primeru zamude roka za prijavo terjatve upnik tak položaj pridobi, če je njegova terjatev priznana.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo A. A. zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je bil v tem stečajnem postopku izdan dne 11. 4. 2024.
2.Zoper navedeni sklep vlaga A. A. pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo napačno zavrglo ter bi jo bilo treba obravnavati po vsebini.
3.Stečajni upravitelj je vložil odgovor na pritožbo. Meni, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo A. A., saj se po proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu lahko pritožijo samo upniki, pritožnik pa ni upnik v tem stečajnem postopku (prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP).
6.S tem ko ZFPPIPP določeni osebi prizna položaj stranke v postopku zaradi insolventnosti, ji podeli upravičenje opravljati procesna dejanja (zlasti vlagati predloge, o katerih mora sodišče odločati, in pravna sredstva) v tem postopku, s katerimi lahko vpliva na tek in izid postopka. V postopku osebnega stečaja se za priznanje položaja stranke zahteva pravočasna prijava terjatve. V primeru zamude roka za prijavo terjatve pa upnik tak položaj pridobi, če je njegova terjatev priznana. Prijava terjatve (ter v primeru zamude roka za prijavo njeno priznanje), je zato splošna predpostavka za pridobitev procesne legitimacije v tem postopku. Sodišče pa se z vprašanjem (aktivne) procesne legitimacije ukvarja po uradni dolžnosti.
7.Ker pritožnik niti ne zatrjuje, da bi v tem stečajnem postopku prijavil terjatev do stečajnega dolžnika, ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da v Grčiji teče sodni spor, v katerem izpodbija prenos lastninske pravice (nazaj) na stečajnega dolžnika, ki ga (podrejeno) toži na plačilo odškodnine. Statusa upnika v tem stečajnem postopku ter s tem položaja stranke postopka osebnega stečaja, si pritožnik zgolj z vložitvijo tožbe ni pridobil. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je že iz tega razloga pravilna.
8.Po povedanem je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
-------------------------------
1N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 73.
2Stranke postopka osebnega stečaja so, poleg stečajnega dolžnika, še upniki, ki so v rokih, določenih z ZFPPIPP, opravili dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaj ter upniki, ki so zamudili roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatev v postopku osebnega stečaja, če so njihove terjatve priznane (385. člen ZFPPIPP).
3Primerjaj odločba US RS št. U-I-56/17-20, Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019, tč. 39 in 40.