Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo kljub dolžnikovemu plačilu dne 10. 10. 2008 potrebno njegov dolg na podlagi revizijske sodbe izračunati tako, da bi se zakonske zamudne obresti obračunale od celotnega prisojenega (na tretji stopnji zvišanega zneska) do dne (prvega) delnega plačila in ne zgolj od dejansko še neplačanega dela glavnice. V obravnavani zadevi je šlo po vsem zgoraj obrazloženem za izpolnitev ene obveznosti, ki pa je glede na specifične okoliščine obravnavanega primera potekala v dveh delih. Dolžnik je ob opravljenem prvem plačilu iz tega naslova dne 10. 10. 2008 v celoti sledil temu, kar mu je bilo s strani sodišča (na podlagi prvostopne sodbe v zvezi z drugostopno sodbo) pravnomočno naloženo. Z obračunavanjem zamudnih obresti od celotnega šele na podlagi revizijske odločitve prisojenega zneska 170.000,00 EUR bi se neupravičeno zanemarilo dolžnikovo že opravljeno plačilo iz naslova upnikove terjatve, ki se je šele kasneje izkazalo zgolj kot delno plačilo. Hkrati pa bi se neupravičeno in dolžniku v škodo zanemarile tudi pravne posledice opravljenega (delnega) plačila - namreč prenehanje obveznosti v izpolnjenem delu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi v celoti ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 259/2012-4 z dne 21. 8. 2012 razveljavilo ter predlog upnika za izvršbo z dne 10. 7. 2012 zavrnilo (I. točka izreka). Nadalje je upniku naložilo, da je dolžan dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene na znesek 40,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik. Po mnenju pritožnika naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo prezrlo dejanski izrek pravnomočne sodbe in odločitev Vrhovnega sodišča RS. Napačno je po mnenju pritožnika prvostopno stališče, da naj bi upnik še enkrat zahteval plačilo obresti od celotne glavnice. Izpostavlja pa, da je v obravnavani zadevi pomembno, kako se obresti obračunajo. V vsakem primeru se namreč od zneska glavnice in natečenih zamudnih obresti odšteje znesek, ki ga je dolžnik že plačal, vendar pa mora izvršilno sodišče slediti končnemu izvršilnemu naslovu in ne prvostopni sodbi, po kateri je dolžnik oz. takrat še toženec izvršil plačilo. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da se je prvostopna sodba s sodbo Vrhovnega sodišča spremenila, tako se izrek pravnomočne sodbe sedaj glasi, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 170.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 dalje do plačila, nikjer pa ne piše, da je tožena stranka dolžna plačati 137.009,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 do plačila ter kasneje še razliko, to je 32.990,76 EUR. Napisan je enkraten in celoten znesek in na ta način je upnik tudi obračunaval obresti. Dolžnikov obračun obresti, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje, pa je po mnenju pritožnika nepravilen, nezakonit ter v nasprotju z izvršilnim naslovom, saj pri izračunu ni upoštevana dejansko prisojena glavnica. Prvostopno sodišče je po prepričanju pritožnika spregledalo osnovno matematično zakonitost, da ni isto, če računamo obresti najprej od zneska 137.009,24 EUR in nato od istega datuma še od razlike 32.990,76 EUR. Pri izračunu obresti od dejansko prisojenega zneska namreč obresti predstavljajo večji znesek, pri obračunu dolžnika pa pride do razlike v škodo upnika, ki je sporna v tej izvršbi. Pritožnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ter priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih kršitev procesnih določb. Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopno sodišče v izpodbijani odločitvi tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi izvršilnega naslova, kateremu dolžnik ugovarja s trditvijo, da je dolgovano odškodnino že v celoti plačal, po prepričanju upnika pa naj bi ostal iz tega naslova še neplačan izterjevani znesek. Med strankama nista sporna datuma in višini dolžnikovih dveh delnih plačil (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 7) niti podlaga zanje, sporen pa je način obračunavanja obresti. Kot je glede izvršilnega naslova, ki je podlaga obravnavane izvršbe, pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bilo dolžniku (tedaj tožencu) s prvostopno sodbo z dne 29. 2. 2008 naloženo plačilo odškodnine upniku (takrat tožniku) v višini 137.009,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 dalje do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov v višini 3.802,74 EUR. Sodišče druge stopnje je navedeno prvostopno sodbo dne 4. 9. 2008 delno spremenilo tako, da je dolžniku naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 72.470,00 EUR, ki tečejo od 23. 5. 2005 do 24. 5. 2007, v stroškovni odločitvi pa je znesek 3.802,74 EUR nadomestilo z zneskom 6.904,18 EUR. Med strankama ni sporno, da je dolžnik prvo nakazilo upniku dne 10. 10. 2008 v višini 223.264,70 EUR opravil po prejemu navedene drugostopne sodbe. Z njim je po smiselnih zatrjevanjih dolžnika izpolnil svojo obveznost po navedeni pravnomočni sodbi, saj plačani znesek zajema seštevek dolžniku v plačilo naloženih zneskov odškodnine in pravdnih stroškov kakor tudi plačilo do takrat nateklih zamudnih obresti od navedenih zneskov, čemur niti upnik izrecno ne oporeka. S tem je prišlo tudi po mnenju sodišča druge stopnje v navedenem obsegu do prenehanja upnikove terjatve (prvi odstavek 270. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z drugim odstavkom 285. člena istega zakona), kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (8. točka obrazložitve prvostopne sodbe). Res je sicer, da sta bili navedeni odločitvi nižjih sodišč kasneje na podlagi revizije spremenjeni tako, da je bila upniku prisojena višja odškodnina - dolžnik je po tej spremembi dolžan upniku plačati odškodnino v skupnem znesku 170.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 72.470,00 EUR, ki tečejo od 23. 5. 2005 do 24. 5. 2007, kakor tudi upniku povrniti 7.611,45 EUR pravdnih stroškov, 550,80 EUR pritožbenih stroškov in 660,96 EUR revizijskih stroškov. Vendar tudi po mnenju sodišča druge stopnje zaradi opisane spremembe odločitev nižjih sodišč s strani revizijskega sodišča ne more priti do ponovne oživitve že plačanega in zato ugaslega dela upnikove terjatve, za kar se v svoji pritožbi upnik pravzaprav smiselno zavzema.

7. Po vsem obrazloženem je dolžnik v času oprave drugega (dela) plačila dne 8. 6. 2012 na podlagi opisane revizijske sodbe še dolgovani znesek povsem utemeljeno izračunal tako, da je od v plačilo naloženega mu zneska glavnice in pravdnih stroškov odštel iz tega naslova dne 10. 10. 2008 že plačano, in plačal le še razliko - neplačani del glavnice in pravdnih stroškov, kakor tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti ter pritožbene in revizijske stroške (skupaj 60.207,66 EUR).

8. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo kljub dolžnikovemu plačilu dne 10. 10. 2008 potrebno njegov dolg na podlagi revizijske sodbe izračunati tako, da bi se zakonske zamudne obresti obračunale od celotnega prisojenega (na tretji stopnji zvišanega zneska) do dne (prvega) delnega plačila in ne zgolj od dejansko še neplačanega dela glavnice. V obravnavani zadevi je šlo po vsem zgoraj obrazloženem za izpolnitev ene obveznosti, ki pa je glede na specifične okoliščine obravnavanega primera potekala v dveh delih. Dolžnik je ob opravljenem prvem plačilu iz tega naslova dne 10. 10. 2008 v celoti sledil temu, kar mu je bilo s strani sodišča (na podlagi prvostopne sodbe v zvezi z drugostopno sodbo) pravnomočno naloženo. Z obračunavanjem zamudnih obresti od celotnega šele na podlagi revizijske odločitve prisojenega zneska 170.000,00 EUR bi se neupravičeno zanemarilo dolžnikovo že opravljeno plačilo iz naslova upnikove terjatve, ki se je šele kasneje izkazalo zgolj kot delno plačilo. Hkrati pa bi se neupravičeno in dolžniku v škodo zanemarile tudi pravne posledice opravljenega (delnega) plačila - namreč prenehanje obveznosti v izpolnjenem delu.

9. V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji o pravnomočni odločitvi, kateri naj bi izpodbijana prvostopna odločitev nasprotovala, sodišče druge stopnje pripominja, da pravnomočnost in izvršljivost odločbe ne pomeni, da v izvršilnem postopku ni mogoče (in potrebno) upoštevati okoliščin, ki jih ni bilo več mogoče uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, kar je nenazadnje tudi ugovorni razlog (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Časovne meje pravnomočnosti zajemajo dejstva, ki so obstajala v času sojenja na prvi stopnji ob koncu glavne obravnave, zgolj to časovno obdobje je lahko tudi predmet pritožbenega in revizijskega preizkusa. Kasneje opravljenih (nespornih) delnih plačil tako dolžnik ni mogel uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato jih je povsem utemeljeno uspešno uveljavljal v obravnavani izvršilni zadevi in s tem dejansko dokazal prenehanje z izvršilnim naslovom prisojene terjatve na podlagi opravljenih dveh delnih plačil. 10. Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru povsem utemeljeno ugodilo. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev upnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.