Jedro

Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, upoštevaje tudi, da utemeljen sum zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po določenem obdolžencu storjeno, ne pa dokazano in gre torej za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.

Pritožnica se sicer zavzema za odreditev milejšega ukrepa javljanja na policijski postaji, vendar pa je prvostopenjsko sodišče za pritožbeno sodišče povsem ustrezno presodilo, da milejši ukrepi ne bi bili učinkoviti za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, pri čemer javljanje na policijski postaji niti ni namenjen preprečitvi ponovitvene nevarnosti, ki je pri obdolžencu prav tako podana.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče obdolženemu A. A. podaljšalo pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za 2 meseca, to je do vključno dne 29. 1. 2026 do 10.45 ure

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi kršitev kazenskega zakona, bistvene kršite določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve 20. člena Ustave RS. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da izpodbijani spremeni, zavrne predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju za podaljšanje pripora in pripor odpravi, podredno, da napadani sklep spremeni tako, da pripor nadomesti z javljanjem na policijski postaji, oz. še podredno, da napadani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Preizkus izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb je pokazal, da ni moč pritrditi pritožnici pri zavzemanju za razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so za podaljšanje pripora še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih za uporabo tega najstrožjega osebnega omejevalnega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti določata ZKP in Ustava RS. Vse pogoje za podaljšanje pripora je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložilo in zato sklep ni obremenjen s pomanjkljivostjo, ki bi predstavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, zatrjevano po pritožnici.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki je v času odločanja drugostopenjskega sodišča že pravnomočen in vseh dokazov, na katerih slednji temelji, vsebino katerih je ustrezno ovrednotilo na str. 3-8 izpodbijanega sklepa. Zagovornica zmotno navaja, da je zgolj B. B. vedel povedati, da naj bi obdolženec živel v hiši na naslovu ..., pri čemer iz pritožbeno izpostavljenih UZ o zbranih obvestilih (l. št. 30-33 spisa) izhaja, da je C. C. v hiši občasno videla moškega in žensko, katera gresta v trgovino in nazaj in da občasno opazi, da je za hišo parkirano črno vozilo; Č. Č. je povedal, da občasno vidi moškega, ki ima "puklasto" hojo; tudi D. D. pa je povedala, da občasno vidi moškega in žensko, ki gresta v trgovino in nazaj. Omenjeni sosedje so tako povedali skladno s tem, kar je policistom povedal B. B. in kar je potrdil tudi na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dne 24. 11. 2025 - torej, da v hiši živita moški in ženska, da so polepili vsa okna in da ju je videl, ko sta peš hodila v trgovino (Spar, Mecator in Jager) ter da gre za moškega srednjih let, rjavih las in sključene postave. Nakupi obdolženca v trgovini Spar ... v spornem obdobju so potrjeni tudi z izpiski njegove Spar plus kartice (l. št. 59 spisa). B. B. je izpovedal tudi o čudnem vonju iz hiše, policisti pa so pri hišni preiskavi takoj zaznali močan vonj po konoplji. Zagovorničine navedbe, da nobeden od navedenih oseb, zaslišanih tekom preiskave, ni prepoznala obdolženca kot stanovalca na naslovu ..., so povsem zgrešene, glede na to, da sta bili priči Č. Č. in C. C. zaslišana šele dne 8. 12. 2025, zagovornica pa je pritožbo vložila že dne 4. 12. 2025. B. B. in D. D. pa sta bila zaslišana dne 24. 11. 2025, ko obdolženec sploh ni bil prisoten na naroku, pri čemer je B. B. ves čas postopka enako opisoval obdolženca, torej "bolj rjav, temnolas, malo se puklasto drži, visok med 160 cm in 170 cm, ženska je bila stara okoli 50, on pa je bil verjetno malo mlajši." Priča D. D. pa je, zaslišana dne 24. 11. 2025 potrdila, da je videla moškega in žensko, in četudi je rekla, da ju danes ne bi poznala oz. ni znala opisati obtoženca in ni prepoznala ženske na fotografiji, to utemeljenega suma po oceni pritožbenega sodišča ne omaje. Glede na to, da so sosedje pred hišo zaznali črni BMW, B. B. pa je tudi navedel registrsko št. vozila (MB ...), ki je v lasti E. E., torej najemnika, ki je sklenil najemno pogodbo z lastnikom F. F., pa tudi povezava med E. E. in obdolžencem ni tako nepomembna, kot jo ocenjuje zagovornica.

Utemeljen sum prav tako izhaja iz ugotovitev, da so bili policisti s strani družbe G. d.d. obveščeni, da so zaznali nepooblaščen priklop na njihovo omrežje in s tem tatvino električne energije s strani odjemnega mesta na naslovu ..., o čemer je pred preiskovalnim sodnikom podrobno opisal H. H., to pa izhaja tudi iz tehničnega poročila prisvojitve električne energije na naslovu ... in CD zgoščenke s posnetimi fotografijami.

Nadalje je bilo med hišno preiskavo v sporni hiši ... najdeno spričevalo od obdolženca, po končani hišni preiskavi pa je obdolženec iz prostora kuhinje z jedilnico v črni kovček spakiral svoje osebne stvari (kar izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov z dne 30. 10. 2025), kar nedvomno kaže na njegovo bivanje v tej hiši. Še dodatno pa te zaključke podkrepi dejstvo, da je B. B. policiji dne 29. 10. 2025 povedal, da je opazil moškega, ki stanuje v sporni hiši in da gre od gostišča ... proti avtobusni postaji, oblečene pa ima kavbojke in je obut v rdeče oz. oranžne športne copate, prav tako pa je I. I. ravno to osebo videl v lokalu ...r in povedal, da je bil oblečen v črno bundo, modre jeans hlače in obut v športne copate oranžne barve, gledal in fotografiral je hišo, pred katero je bil parkiran policijski avto, njegovo vedenje pa je bilo sumljivo, saj je bil videti zelo živčen (UZ z dne 29. 10. 2025. l. št. 33). Moškega so policisti izsledili in ugotovili, da gre za obdolženca. Ob vsem navedenem, ko je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je ravno obdolženec tisti, ki je bival v hiši, kjer je bila najdena vsa prepovedana droga, vključno z vsemi pripomočki za gojenje, zagovornica z navedbami, da ni dokazov, da bi v hiši bival obdolženec oz. da tudi, če bi bival, ni povezan z izvrševanjem kaznivih dejanj, neprepričljive in tudi v nasprotju z vsemi do sedaj izvedenimi dokazi. Upoštevaje, da je ravno v tej hiši imel tudi osebne stvari in spričevalo, kar nikakor ni tako nepomembno, kot to poskuša prikazati pritožnica, so v tej fazi nerelevantne tudi pritožbene navedbe, da niso našli bioloških sledi obdolženega, pri čemer so bile biološke sledi zavarovane in poslane na NFL, rezultati pa še niso znani. Upoštevaje intenzivnost oz. visoko kriminalno količino zbledijo tudi pritožbene navedbe o kratkem časovnem obdobju, ko naj bi se kaznivo dejanje izvrševalo (od septembra 2025 do 29. 10. 2025). Sodišče druge stopnje tako zavrača pritožbene navedbe, da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, upoštevaje tudi, da utemeljen sum zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po določenem obdolžencu storjeno, ne pa dokazano in gre torej za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.

6.V točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvo sodišče nanizalo okoliščine, ki utemeljujejo obdolženčevo begosumnost. Pri tem je argumentirano izpostavilo, da je obdolženec državljan BiH, ki v Sloveniji nima prav nobenih naveznih okoliščin (nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, kot tudi ne družine, premoženja in ne zaposlitve). Upoštevaje, da mu v predmetnem postopku grozi visoka zaporna kazen, BiH pa ima pravico zavrniti izročitev svojih državljanov, zaradi česar bi bil predmetni postopek, če bi se obdolženec zatekel v matično državo, kjer je tudi lastnik hiše, onemogočen ali izredno otežen, je tako tudi po presoji drugostopenjskega sodišča nedvomno podan priporni razlog begosumnosti. Zgolj okoliščina, da je J. J. povedal, da je bil obdolženec zaposlen pri K. K., ob vsem navedenem, ne omaje obdolženčeve izkazane begosumnosti, upoštevaje tudi, da obtožencu v predmetnem postopku grozi visoka zaporna kazen.

7.Ugotovljene in ustrezno obrazložene objektivne in subjektivne okoliščine, nanizane v točki 9 izpodbijanega sklepa, zagotovo utemeljujejo tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Zagovornica sicer izpostavi, da obdolženec ni predkaznovan, pa tudi, da mu niso bila zasežena finančna sredstva, ki bi kazala na to, da bi imel donosen posel s prepovedanimi drogami, saj ni imel niti svojega avtomobila. Vendarle ni mogoče mimo dejstva, da obdolženec ni zaposlen in v Sloveniji nima premoženja, enormna količina zasežene droge pa kaže na to, da ni bila namenjena zgolj za lasno uporabo, kar vse utemeljuje sklep, da je bila droga namenjena širšemu krogu oseb, česar tako tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. Pri tem je obdolženec na ravni utemeljenega suma skupaj z drugimi proizvajal veliko količino prepovedane droge konoplje, ki ogroža zdravje številnih, zlasti mlajših uživalcev prepovedanih drog, prav tako je preko nepooblaščenega priklopa električnega vodnika pred števcem z električnega omrežja odtujil sicer še neznano količino električne energije, s čimer je nedvomno izkazal visoko mero predrznosti, vztrajnosti in odločenosti pri storitvi očitanih dejanj. Glede na vse navedeno, ko tudi pritožnica ni vnesla nobenega dvoma v obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, je tudi ta priporni razlog še vedno podan.

8.Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je pripor zoper obdolženca še vedno neogibno potreben. Z vidika zagotovitve varnosti zdravja oškodovancev ter njihovega premoženja in nemotenega poteka predmetnega kazenskega postopka, glede na visoko stopnjo ogrožanja, pa je še vedno tudi nujen in sorazmeren ukrep. Pri sorazmernosti gre ponovno izpostaviti težo obravnavanih kaznivih dejanj, ki se nenazadnje izraža tudi v predpisani kazni. Pritožnica se sicer zavzema za odreditev milejšega ukrepa javljanja na policijski postaji, vendar pa je prvostopenjsko sodišče za pritožbeno sodišče povsem ustrezno presodilo, da milejši ukrepi ne bi bili učinkoviti za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, pri čemer javljanje na policijski postaji niti ni namenjen preprečitvi ponovitvene nevarnosti, ki je pri obdolžencu prav tako podana. Nenazadnje je odreditev katerega od milejših ukrepov nujno povezana z zaupanjem sodišča, da obdolženec tovrstnega ukrepa ne bo kršil, tovrstnega zaupanja pa obdolženec ne uživa. Sodišče namreč ne more spregledati enormne količine zasežene droge, kot tudi pripravo obdolženca na izvršitev kaznivih dejanj s pripomočki, preureditvijo tuje stanovanjske hiše za namen gojenja konoplje pod umetnimi pogoji, njegovo poučitev o gojenju konoplje ter odtujitev električne energije ravno v ta namen. Uporaba milejših ukrepov bi mu omogočala vrnitev v okolje oz. razmere, ko si očitno sredstva za preživljanje pridobiva z izvrševanjem kaznivih dejanj, torej je zgolj pripor primeren, nujen in sorazmeren ukrep za dosego zasledovanega cilja. Pritožbeno zatrjevane kršitve iz 11. tč. prvega odstavka 371 člena ZKP oz. 20. člena Ustave RS tako ni podane.

9.Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornice obdolženega niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).