Jedro

Sodišče prve stopnje je ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.

Sodišče prve stopnje mora opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih dokaze upošteva v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106143/2015 z dne 15. 9. 2015 (v prvem in tretjem odstavku izreka), po katerem mora toženec tožniku plačati 27.904,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2015 dalje in 186,00 EUR izvršilnih stroškov z obrestmi. Tožencu je naložilo, da mora tožniku povrniti tudi 4.128,57 EUR pravdnih stroškov z obrestmi. S popravnim sklepom z dne 4. 9. 2017 je nato odpravilo očitno pisno pomoto pri zapisu toženčevega priimka v uvodu sodbe.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil toženec, ki se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnik šele s pripravljalno vlogo z dne 31. 3. 2017, že po koncu prvega naroka, predložil več SMS sporočil, med njimi tudi SMS z dne 28. 10. 2012, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ob tem pa povsem prezrlo toženčev ugovor prekluzije. Poleg tega bi moral te dokaze pregledati izvedenec ustrezne stroke, ne pa strokovnjak, ki ga je najel tožnik, saj sicer teh dokazov ni mogoče preizkusiti. Poudarja, da je bila izpoved priče M. L. dovolj prepričljiva, medtem ko so bile izjave tožnikovih prič pripravljene po tožnikovem navodilu. Ker posojila ni bilo, tudi nihče ni mogel biti prisoten pri njegovi izročitvi. Nemogoče je, da bi tožnik tolikšno vsoto denarja posodil brez vsakršnega zapisa in še potem, ko mu toženec denarja v dogovorjenem roku ni vrnil. Nenavadno je, da ni zahteval nobenega zavarovanja. Višina posojila ni dokazana, ampak je znesek izmišljen za potrebe te pravde. Sploh so vsi tožnikovi dokazi posredni in kot takšni neverodostojni. Tudi dokazna ocena je zmotna. Sklep o izvršbi je bil izdan nezakonito, saj verodostojna listina ni bila predložena.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je postopek za sodno uveljavitev svoje terjatve do toženca začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pritožbeni pomisleki o obstoju te listine, ki je v predlogu označena kot "obračun posojila" z dne 6. 9. 2015, so odveč. Bistveno je, da je že izvršilno sodišče izdani sklep o izvršbi v delu, kjer je bila izvršba na podlagi te listine dovoljena, zaradi toženčevega ugovora razveljavilo. O utemeljenosti tožbenega zahtevka mora v takem primeru odločiti pravdno sodišče na podlagi dokazov, zbranih v pravdnem postopku.

6. Pač pa toženec utemeljeno nasprotuje dokazni oceni, na katero je sodišče oprlo izpodbijano sodbo. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine, pregledalo fotografije in poleg pravdnih strank zaslišalo tudi več prič. Tako zbranih dokazov nato ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj bi moralo vestno in skrbno presoditi. Pri odločitvi o tem, katera dejstva so dokazana, pa bi moralo upoštevati tudi uspeh celotnega postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.

7. Upravičen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni odgovorilo na toženčev ugovor prekluzije, s katerim se je toženec odzval na dokaze,1 ki jih je tožnik vložil skupaj s petim pripravljalnim spisom, potem ko je sodišče že opravilo prvi (24. 10. 2016) in nadaljnji narok (1. 2. 2017) za glavno obravnavo. Po presoji pritožbenega sodišča navedeni ugovor ni očitno oziroma že na prvi pogled neutemeljen. Sodišče prve stopnje bi zato moralo opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih je te dokaze upoštevalo v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP, še posebej, ker je bilo med temi dokazi tudi toženčevo SMS sporočilo tožniku z dne 28. 10. 20122, ki mu je med vsemi izvedenimi dokazi očitno pripisalo največjo oziroma odločilno težo. Ker je sodišče prve stopnje tudi vse druge dokaze (tiste, ki jih je v izpodbijani sodbi ocenilo) presojalo v luči navedenega sporočila, zaenkrat ni mogoče odgovoriti na ostale pritožbene očitke, ki se nanašajo na domnevno zmotno dokazno oceno. Dodati je le, da je zgrešeno pritožbeno stališče, da so kar vsi tožnikovi dokazi posredni3 in že zato neverodostojni. Tudi dokaza z izvedencem, ki naj bi preveril pristnost predloženih SMS sporočil, toženec doslej ni predlagal, čeprav je oporekal njihovi verodostojnosti.

8. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo toženčevi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavilo zaradi njene pomanjkljive obrazložitve (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Navedeno kršitev lahko odpravi samo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP) z novo izdelavo sodbe, brez ponovne glavne obravnave, saj dokazovanja ni treba ponoviti ali dopolniti. Sodišče prve stopnje naj torej pri ponovnem pisanju sodbe skrbneje oceni izvedene dokaze in se nato primerno obrazloženo opredeli do celotnega ponujenega trditvenega gradiva, vključno s toženčevimi ugovori.

9. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je odvisna od končnega izida pravde, zato jo je sodišče druge stopnje pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Listine v prilogah spisa A 37 do A 40. 2 Priloga A 42. 3 Vsaj tožnikova izpoved gotovo ni tak dokaz.