- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 4248/2010
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.4248.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Odškodninska odgovornost zaradi žaljivih izjavAli so bile izjave toženca o tožniku objektivno žaljive in ali je tožnik upravičen do odškodnine zaradi teh izjav?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnika utemeljena glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje?
- Zmanjšanje tožbenega zahtevka v pritožbenem postopkuAli je tožnik lahko zmanjšal svoj tožbeni zahtevek v pritožbenem postopku?
- Prekluzivna narava pritožbenega rokaAli je sodišče pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, ki so bile podane po izteku pritožbenega roka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Navedba v upravnem aktu, da je pisanje vložnika zmedeno, ni podlaga za nastanek odškodninskega razmerja.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in tožniku naložilo plačilo 1,60 EUR stroškov postopka.
Proti sodbi se v laični vlogi pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter »kršitve Ustave RS in EKČP«, kar je sodišče smiselno štelo kot pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da izjave toženca v relevantnih listinah niso žaljive. Toženec je tožnika namerno označil za »zmedenega« v dveh različnih dopisih, zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da gre za enkratno trditev, ki bi bila lahko sopomenka besedi »nejasno«. Neresnična navedba toženca, da se je tožnik verjetno pritožil glede zunajzavodskih ugodnosti, sicer res ne more biti objektivno žaljiva, vendar pa je za tožnika žaljiva v kontekstu odgovora. Sodišče tudi manipulativno prikazuje dejansko stanje glede zdravstvenega stanja in smrti nekaterih obsojencev. Tožnik še znižuje tožbeni zahtevek za 2.000,00 EUR, in sicer v delu, ki se nanaša na povračilo škode zaradi domnevno žaljivih navedb toženca v odločbi z dne 03. 02. 2009 (priloga A6). Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tako spremenjenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.
Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Pritožbenih navedb, ki jih je pritožnik v ločeni vlogi podal po izteku pritožbenega roka, sodišče ni upoštevalo, ker so prepozne (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in nadaljnji; ZPP). Pritožbeni rok je prekluzivne narave, zato je tožnik z njegovim iztekom izgubil pravico do poprave oz. dopolnitve pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik je s pritožbo zmanjšal (oz. „skrčil“) tožbeni zahtevek, pri čemer ni navedel, ali tožbo delno umika ali pa se delno odpoveduje tožbenemu zahtevku. Procesnopravni učinki omenjenih razpolaganj so resda različni, vendar pa je obema skupno to, da ju je mogoče uveljavljati le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP in drugi odstavek 317. člena istega zakona). Tožbenega zahtevka torej v nobenem primeru ni mogoče zmanjšati v pritožbenem postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da za obstoj zatrjevanega civilnega delikta nikakor ni odločilno subjektivno dojemanje kršitve, temveč protipravnost dejanja v objektivnem pogledu, pri čemer vsako izražanje ali širjenje neresničnih dejstev ni nujno tudi žaljivo. Glede na ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženčeve izjave v relevantnih listinah niso objektivno žaljive (to glede navedbe, da se tožnik »verjetno pritožuje zaradi nepodeljenih zunajzavodskih ugodnosti«, priznava tudi pritožba), toženec pa jih tudi sicer ni uporabil z namenom zaničevanja. Tožbeni zahtevek je zato povsem utemeljeno zavrnilo.
Ker so pritožbene navedbe v preostalem delu za odločitev v zadevi nerelevantne, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).
Bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).