Jedro

Položnica ni verodostojna listina po 23. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep, ki ga je izdalo isto sodišče pod opr. št. I 00/01426 z dne 15.9.2000, v 2. točki izreka, to je v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Kopru v pravdnem postopku. Proti temu sklepu je vložil upnik pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče napačno uporabilo zakon, ko je na podlagi ugovora razveljavilo sklep o izvršbi. Ugovor, ki ga je vložil dolžnik, namreč ni bil obrazložen, saj dolžnik ni predlagal in tudi ne predložil nobenega dokaza, s katerim bi dokazoval svoje navedbe, s tem pa njegov ugovor ni izpolnjeval pogojev iz 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče je vseeno takšen ugovor štelo za obrazloženega, zato je s tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, kršilo določbo 2. odst. 54. člena ZIZ. Navedbe dolžnika, da položnice niso verodostojna listina, niso točne, saj imajo tudi položnice značaj verodostojne listine. Upnik je upravnik večstanovanjske stavbe in strankam za poravnavo njihovih obveznosti izstavlja položnice. Položnice so oštevilčene, iz njih je razvidno, koliko znaša obveznost stranke po posameznih postavkah in so tudi podlaga za knjiženje terjatev do posamezne stranke. Res je položnica enostranska knjigovodska listina in se torej lahko ugovarja njeni utemeljenosti, kar je dolžnik tudi storil, vendar ne v skladu z zakonom, saj navedb v svojem ugovoru ni podprl z dokazi. Upnik pa prilaga tudi izpisek odprtih postavk za dolžnika z dne 7.3.2001, ki ravno tako potrjuje, da dolžnik svojih obveznosti iz obdobja, zajetega s predlogom za izvršbo, ni poravnal. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa (pravilno spremembo) tako, da se neobrazložen ugovor zavrne. Pritožba ni utemeljena. Katere so verodostojne listine ZIZ določa v 2. odst. 23. člena, med temi listinami ni navedena položnica. Po mnenju pritožbenega sodišča položnica tudi po zelo široki razlagi določbe 23. člena ZIZ ne bi mogla predstavljati verodostojne listine, saj to ni račun, niti kakšna druga listina po zakonu. To je obrazec, ki se uporablja v plačilnem prometu kot gotovinski nalog. S položnico fizične osebe plačujejo obveznosti imetnikom računov. Položnica ima dva izvoda : potrdilo in sporočilo za arhiv. Potrdilo se vrne vplačniku kot dokaz o vplačilu, sporočilo za arhiv pa ostane kot dokument banki, ki na podlagi sporočila opravi vknjižbo na navedeni račun. S strani upnika izstavljena položnica, ki jo pošlje dolžniku, da jo plača, zato ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, še manj pa vsebinskih, da bi jo bilo mogoče šteti kot verodostojno listino. Že iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljenemu ugovoru dolžnika pravilno sledilo. Če se predlogu za izvršbo priloži listina, ki nima pravne narave verodostojne listine, sicer sodišče zavrne predlog za izvršbo, saj se takšen predlog ne more šteti za tožbo, kajti nadaljevanje s pravdnim postopkom je pogojeno z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vendar glede na sedanjo fazo postopka o tem ni več mogoče odločati, kajti sodišče je razveljavilo sklep v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena in se bo zadeva nadaljevala v pravdnem postopku, drugačna odločitev v pritožbenem postopku pa bi bila v škodo pritožnika. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbe ZIZ, na katere se v obrazložitvi sklepa sklicuje, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.