Jedro

Huda nehvaležnost, ki je po OZ potrebna, da se darilna pogodba oziroma darilo lahko prekliče pomeni, da se je obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tako primarni kot podrejen tožbeni zahtevek. S primarnim zahtevkom tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva ugotovitev, da je darilna pogodba preklicana in razvezana, s podrejenim zahtevkom pa, da se darilna pogodba prekliče in razveže. V posledici slednjega pa je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožnici vrniti v izreku navedene nepremičnine. V III. točki izreka je nadalje sodišče tožnici naložilo plačilo stroškov toženke v znesku 1.960,35 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. V pravočasni pritožbi navaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje neprepričljiva, saj je sledilo zgolj izpovedbam toženke in njenega moža, takšne dokazne ocene pa ni z ničemer utemeljilo. Pri tem pa je sodišče zaključilo, da dejanja, kot so spravljanje „krame“ v klet, posamezna nesoglasja, dejstvo, da toženka tožnici ni kupila kamina, čeprav ji ga je obljubila, da ji ob okvari pralnega stroja ni pomagala pri pranju perila, ne predstavljajo takšne nehvaležnosti, ki bi opravičevala preklic darila. Tožnica se ne strinja s tem, da ni dokazala, da sta jo toženka in njen mož žalila z besedami „prokleta stara baba“. Tožnica je namreč prepričljivo izpovedala, da so ji bile izrečene besede, kot so „stara baba“, ki jih je govoril zet, torej toženkin mož, slednje je potrdil tudi sin tožnice in brat toženke, sodišče pa izpovedbi enostavno ni sledilo. Tega pa sodišče tudi ni obrazložilo. Prav tako se ne strinja z zaključkom sodišča, da ni dokazala, da toženka podi njenega sina iz hiše. Slednji se je res nameraval izseliti, vendar si je kasneje premislil, sodišče pa je večjo težo dalo izpovedbam nasprotne stranke. Zmoten je zaključek, da tožnica ni bila prevarana glede plačevanja električne energije. Prav tako pa je toženka bila popolnoma pasivna, ko je prišlo do zamašitve odtoka. Tožnica je namreč takrat bolj potrebovala fizično pomoč, kot pa samo finančno pomoč pri čiščenju. Vsa ta dejanja pa predstavljajo hudo nehvaležnost toženke in njenega moža do tožnice in njenega sina. Sodišče prve stopnje se do nekaterih ravnanj toženke, kot je na primer postavitev nadstreška, skladiščenje drv na dvorišču, uničenje stropa na WC-ju sploh ni opredelilo. Glede na navedeno je obrazložitev sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da sodbe ni mogoče preizkusiti in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da primarnemu in podrejenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženki naloži plačilo povzročenih pravdnih stroškov, oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izpodbijana sodba ima ustrezne razloge in se jo da preizkusiti, tako da kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Preklic darilne pogodbe Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja v 539. do 544. členu. Preklic zaradi hude nehvaležnosti je urejen v 540. členu OZ1. Huda nehvaležnost, ki je po OZ potrebna, da se darilna pogodba oziroma darilo lahko prekliče pomeni, da se je obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče.2

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo tožnico in njenega sina ter toženko in njenega moža zaključilo, da dejanja, kot jih navaja tožnica, ne predstavljajo hude nehvaležnosti, saj se nekateri dogodki, ki jih navaja tožnica, niso odvijali na zatrjevan način, druga ravnanja, pa ne predstavljajo hude nehvaležnosti, v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.

8. Tudi po oceni sodišča druge stopnje dejanja toženke in njenega moža, ki tožnici nista kupila kamina, kasneje pa sta ji ga pomagala vgraditi v njeno stanovanjsko enoto, dejstvo, da ji nista pomagala pri odpravi okvare pralnega stroja, da sta v klet spravljala kramo (zimske gume), čeprav je tožnica temu izrecno nasprotovala, ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih lahko opredelili kot hudo nehvaležnost. Slednje ne predstavlja niti odlaganje stvari v klet, izgradnje nadstreška, ki ga ne more uporabljati tožničin sin, skladiščenja drv na dvorišču oz. uničenja stropa na WC-ju v posledici zamakanja.

9. Sodišče prve stopnje je naredilo resda nekoliko pomanjkljivo, a še ustrezno dokazno oceno. Sodišče druge stopnje zaključuje, da že sama dejanja, ki jih tožnica očita toženki in njenemu možu, ne predstavljajo ravnanj, ki bi izpolnjevali pravni standard hude nehvaležnost, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10. Tožnica si je z darilno pogodbo izgovorila služnostno pravico stanovanja v stanovanjski hiši in sicer v pritličju te stanovanjske hiše tako, da je lastnica celotne stavbe toženka, ki lahko pri svoji stanovanjski hiši postavlja nadstrešek, zlaga drva, kot tudi koristi klet, ne da bi za to potrebovala izrecno soglasje tožnice. Prav tako občasno naslavljanje tožnice s strani moža toženke z besedami „stara baba“ (in ne prekleta stara baba), kot posledica družinskih nesoglasij, ki nesporno med strankama postopka obstajajo, ne predstavljajo tako hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bilo možno preklicati darilno pogodbo, saj gre kvečjemu za družinska nesoglasja, ki zaenkrat niso prerasle lažje verbalne ravni in običajnih družinskih razmer.

11. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč kot velika nehvaležnost štejejo le ravnanja, ki so pomembna tako, da razumno opravičujejo preklic darila3 in je potrebno celovito presojati vse konkretne okoliščine in razmere skupnega življenja pravdnih strank, partnerjev in sina oziroma brata. Po oceni sodišča druge stopnje napetosti in nesoglasja med pravdnimi strankami niso prerasla verbalne ravni in običajnih družinskih razmer4, tožnici pa tudi ni onemogočena uporaba služnostne pravice stanovanja, kot si ga je zagotovila z darilno in razdružilno pogodbo z dne 2. 1. 2015. 12. Kar se tiče uporabe in plačevanja električne energije in vode je tožnica lahko vedno preverila uporabo glede na števec, ki ga je imela, sedaj pa je tudi med strankami nesporno, da račune v celoti plačuje toženka, kar pa ne more predstavljati hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.

13. Tožnica nadalje očita toženki, da ji ni želela fizično pomagati pri odmašitvi odtoka. Nesporno je toženka tožnico oziroma svojega brata obvestila, da naj pokličejo mojstra, da bo odtoke počistil, stroške si bodo pa za tem delili na pol. Nehvaležnosti ne more predstavljati dejstvo, da je nekdo ponudil pomoč po tretji osebi, tožnica pa zahteva njeno fizično prisotnost pri čiščenju odtoka. Tožnica se je nesporno na težavo, ki je nastala toženki, odzvala in svojo pomoč ponudila. Prav tako ne more predstavljati hude nehvaležnosti dejanje toženke, ki je obnovila streho, uredila fasado, zamenjala okna itd., čeprav se tožnica s tem ni strinjala in ni imela denarja, da bi lahko prispevala. Tožnica niti ne zatrjuje, da je toženka od nje zahtevala kakršnakoli finančna sredstva pri obnovi stanovanjske hiše, katere izključna lastnica je. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka opravila izboljšave na stanovanjski hiši, od katerih ima koristi tudi tožnica, zato o nehvaležnosti ni mogoče govoriti.

14. Zgolj slabi medsebojni odnosi med strankama, ki ne komunicirata, ne morejo predstavljati razloga za preklic darilne pogodbe, nenazadnje lahko tožnica neovirano uporablja stanovanje v pritličju, kjer ima urejen svoj vhod, tako da se s toženko ne srečujeta in ji slednja v celoti omogoča pogodbeno brezplačno služnostno pravico stanovanja (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

15. Glede na obrazloženo, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

16. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

1 540. člen OZ prvi odstavek: Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. 2 Obligacijski zakonik s komentarjem, tretja knjiga, komentar V. Podgoršek k členu 540, str. 494 do 496. 3 VS RS II Ips 286/2015 4 II Ips 685/2008, VSM sklep I Cp 245/2022 z dne 12. 4. 2022