Jedro

Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom postopek izvršbe opr. št. Ig 402/2003 ustavilo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje upnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR) ter določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ob podaji lastne razlage določb ZOKIPOSR meni, da ni podlage za ustavitev že začetih sodnih postopkov in obremenjevanje upnikov s sprožanjem novih postopkov, kar bi zanje pomenilo neupravičeno in nesorazmerno breme. Če že, pa bi ob ustavitvi izvršbe zoper prvotnega dolžnika moralo postopek nadaljevati zoper Republiko Slovenijo, ki je prevzela dolg na podlagi zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter odloči o pritožbenih stroških.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zaključilo, da sodišče prve stopnje za sprejem izpodbijane odločitve v dani situaciji ni imelo pravne podlage, kar je narekovalo njeno razveljavitev.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopek izvršbe, ki od dne 21. 2. 2005 teče zoper dolžnika A. A. kot družbenika prvotnega dolžnika, izbrisane družbe B d.o.o., ustavilo po uradni dolžnosti ob sklicevanju na določbe ZOKIPOSR, ki urejajo prevzem dolga odgovornega družbenika s strani Republike Slovenije.

7. Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR. Sodišče prve stopnje se sicer v tem oziru sklicuje na sklep VSL II Ip 342/2022 z dne 23. 3. 2022, ki pa ne obravnava primerljive situacije. V citirani odločbi je bilo namreč odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila nadaljnjih izvršilnih stroškov, pri čemer je dolžnik (v pritožbi) predlagal ustavitev izvršbe, ki naj se nadaljuje zoper Republiko Slovenijo.

8. Za ustavitev postopka izvršbe po uradni dolžnosti v primeru prevzema dolga prav tako ni podlage v določbah ZIZ. Ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti je na splošno urejena v prvem odstavku 76. člena ZIZ1, dodatno pa še v posameznih primerih izvršbe na posamezna izvršilna sredstva (npr. drugi odstavek 81. člena ZIZ, prvi odstavek 81. člena ZIZ, prvi odstavek 95. člena ZIZ, tretji odstavek 104. člena ZIZ, 194. člen ZIZ, …), če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

9. Prehod terjatve ali obveznosti pa je urejen v 24. členu ZIZ in v takšnem primeru je za izdajo ustreznega procesnega sklepa o ustavitvi izvršbe zoper prejšnjega dolžnika in nadaljevanju zoper novega potrebna ustrezna procesna aktivnost strank. Upnik tako lahko vloži predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika, dolžnik pa lahko svoj položaj zavaruje z vložitvijo ustreznega ugovora (po izteku roka).

10. Ker glede na obrazloženo sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za ustavitev predmetnega izvršilnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 „Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.“