Jedro

Rušitev objekta ni posel, ki bi bil potreben za obratovanje oziroma vzdrževanje nepremičnine, za doseganje njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ), zato je skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ za takšne posle potrebno soglasje vseh solastnikov stvari. Takšnega soglasja tožena stranka ni imela. Že zato njen poseg pomeni prekomeren poseg v solastninsko pravico tožeče stranke na skupni steni in je tožeča stranka na podlagi 99. člena SPZ v zvezi s 100. členom SPZ upravičena do sodnega varstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj tožena stranka odpravi vzroke za statično oslabelost stavbe, razpoke na stenskih ometih in toplotne izgube, na način, ki je opisan v 1. točki izreka sodbe, ker so posledica rušenja toženčeve enote dvojčka, kot tudi podredni zahtevek na plačilo denarnega nadomestila za sanacijo posledic rušenja. Posledično je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stroške postopka v znesku 3.567,34 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V uvodu izpostavlja, da si razlogi sodbe nasprotujejo in so zato nejasni. Sodišče v obrazložitvi navaja, da gradbeno dovoljenje ne pomeni, da ima tožena stranka pravni temelj za poseg v nepremičnino tožnikov, a v nadaljevanju navaja, da je toženec izvršil rušitvena dela v skladu z gradbenimi predpisi in gradbenim dovoljenjem, zato bi zahteva tožnikov po soglasju za poseg v toženčevo enoto dvojčka preveč obremenila njenega lastnika pri realizaciji pravice do obnavljanja in spreminjanja njegove nepremičnine. Negativni vplivi so ob rušenju enote dvojčka pričakovani, zato ob vsem navedenem ravnanje tožene stranke za sodišče prve stopnje ni protipravno. Zavrnilna sodba zaradi pomanjkanja protipravnega ravnanja tožene stranke je za tožečo stranko popolno presenečenje in je glede na vodenje pravdnega postopka posledica spremenjenega mnenja sodišča o protipravni naravi ravnanja tožene stranke šele v drugi polovici postopka, ne da bi sodnica v okviru materialno procesnega vodstva na to opozorila stranke, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščinah: – da sta tožnika etažna lastnika enote dvojčka št. 26, k.o. ..., ki stoji na parc. št. 1/4, k.o. ..., – da je toženi lastnik parc. št. 1/3 k.o. ..., na kateri je stala druga enota dvojčka št. 27; – da je enoti št. 26 in 27 povezovala skupna vmesna stena; – da je toženi 29. 4. 2015 brez soglasja tožnikov porušil enoto št. 27; – da je po rušenju enote št. 27 skupna vmesna stena ostala enoti št. 26;

6. Pritožbeni očitki bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja so utemeljeni.

7. Tožeča stranka uveljavlja varstvo kot zemljiškoknjižna lastnica enote dvojčka zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik druge enote dvojčka. Protipravnost vznemirjanja utemeljuje s trditvami, da je zaradi posega porušitve toženčeve enote dvojčka ovirana pri izvrševanju solastninske pravice na skupni steni, da so zaradi rušenja na njeni polovici zgradbe nastale razpoke, da je stavba statično oslabljena in da ji nastaja škoda zaradi večjih stroškov ogrevanja, ker sedaj zunanja stena ni izolirana, in da tožena stranka za takšen poseg ni pridobila njenega soglasja.

8. Takšna trditvena podlaga terja uporabo določil SPZ, ki jih je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju protipravnosti zanemarilo in zato dejansko stanje ugotovilo nepopolno.

9. Enoti dvojčka v lasti vsake od strank povezuje skupna nosilna stena tako, da ju med seboj popolnoma loči. V obravnavanem primeru sta si vmesni nosilni zid delila oba dela dvojčka. Četudi v obravnavanem primeru oba dela dvojčka ležita vsak na svoji parceli, je vendarle položaj skupne nosilne stene primerljiv s položajem skupnih gradbenih elementov iz SZ-1. 10. Tudi, če v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče govoriti o solastnini, ampak le o skupni lastnini nosilne vmesne stene, se po petem odstavku 72. člena SPZ za skupno lastnino smiselno uporabljajo določila o solastnini, če ni z zakonom drugače določeno. Po petem odstavku 67. člena SPZ je za posege, ki presegajo okvir rednega upravljanja potrebno soglasje vseh solastnikov. Zaradi rušenja enote dvojčka je dosedanja vmesna stena, med obema enotama, postala zunanja stena enote št. 26, kar kaže na spremenjen način rabe oziroma spremembo funkcije dosedanje vmesne stene in zunanji videz nepremičnine.

11. Rušitev objekta vsekakor ni posel, ki bi bil potreben za obratovanje oziroma vzdrževanje nepremičnine, za doseganje njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ), zato je skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ za takšne posle potrebno soglasje vseh solastnikov stvari. Takšnega soglasja tožena stranka ni imela. Že zato njen poseg pomeni prekomeren poseg v solastninsko pravico tožeče stranke na skupni steni in je tožeča stranka na podlagi 99. člena SPZ v zvezi s 100. členom SPZ upravičena do sodnega varstva.

12. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče s pomočjo izvedenca presoditi, ali škoda, kot jo zatrjuje tožeča stranka na njeni enoti dvojčka dejansko obstaja in če bo odgovor pritrdilen, bo moralo sprejeti zaključek, ali je škoda na objektu tožeče stranke posledica rušenja, ali pa odraz zanemarjanja in dograjevanja tožnikovega dela dvojčka v nasprotju z gradbenimi pravili. Ker tožeča stranka doslej ni navedla, da je edini možen ukrep za izvedbo sanacije takšen kot ga zahteva v I. izreka, naj jo sodišče v ponovljenem postopku skladno z materialno procesnim vodstvom pozove na dopolnitev tožbenih navedb.

13. Zmotno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje ter vrsta zagrešenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka se nanaša na tako obsežen in pomemben del postopka, da višje sodišče ne more samo odpraviti zagrešenih kršitev in ugotavljati pravno relevantne okoliščine ne da bi nedopustno poseglo v ustavno varovane pravice pravdnih strank. V obrazložitvi opisano stanje terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP), da sodišče prve stopnje odpravi kršitve in pomanjkljivosti, na katere je opozorjeno v obrazložitvi.

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.