Jedro

V situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba 2. odstavka 192. člena ZIZ ne pride v poštev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 9. 2005 razveljavi in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrže. Kupec J. J. je dolžan sam nositi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi je bil predmet prodaje 1/2 nepremičnine, parc. št. 569/7 vpisani pri vl. št. 540, na kateri stroji družinska stanovanjska hiša na naslovu V. 54, H. Prodaja se je torej idealna polovica prej navedene nepremičnine, ki je bila predmet izvršbe zoper dolžnika D. P., s.p., iz H., V. 54. Po pravnomočnosti sklepa o domiku predmeta prodaje kupcu J.J. iz H. je sodišče izdalo z dne 1. 6. 2005 sklep po 1. odst. 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s katerim je določilo, da se polovica nepremičnine, vpisane pod vl. št. 540, izroči kupcu J.J.. Ta sklep je postal pravnomočen dne 21. 6. 2005 (glej potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodišča prve stopnje na sklepu na list. št. 131). Sklep z dne 1. 6. 2005 je bil kupcu J.J. vročen dne 8. 6. 2005. Dne 17. 8. 2005 pa je kupec sodišču prve stopnje predlagal, da izda dopolnilni sklep k sklepu z dne 1. 6. 2005, s katerim naj naloži dolžniku, da se je dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na V. 54, H. Sodišče prve stopnje je izdalo dne 7. 9. 2005 sklep (sklep na zap. št. 85 oziroma na list. št. 145), s katerim je odločilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše, ki je bila predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, v lasti dolžnika do 1/2. Proti temu sklepu dolžnik D.P. vložil ugovor, ki ga je treba na podlagi 1. odst. 9. čl. ZIZ obravnavati kot pritožbo (prim. 1. in 2. odst. 9. člena ZIZ). V pritožbi dolžnik zatrjuje, da je bil predmet prodaje idealni lastniški delež oziroma idealna polovica nepremičnine in zato ni znano, kateri del nepremičnine je v lasti kupca in za kateri del se zahteva izselitev.

Kupec J.J. je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Iz dolžnikovih pritožbenih trditev izhaja, da je bil predmet prodaje v izvršilnem postopku idealni delež nepremičnine, parc. št. 569/7. Tudi iz odgovora na pritožbo izhaja, da je kupec J.J. v izvršilnem postopku kupil idealni solastniški delež zgoraj navedene nepremičnine, in sicer tisti delež (1/2), ki je bil prej v lasti dolžnika D.P.. Že iz trditev, ki sta jih podala pritožnik in kupec v pritožbi in kupec v odgovoru na pritožbo, izhaja, da je nepremičnina, parc. št. 569/7, na kateri stoji družinska stanovanjska hiša na V. 54, H. v solastnini in da na tej nepremičnini obstajajo le idealni solastniški deleži. Izselitev iz idealnega dela nepremičnine pa ni mogoča, saj ni znano, kateri del nepremičnine je v posesti katerega izmed solastnikov. Zato v situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba 2. odstavka 192. člena ZIZ ne pride v poštev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika. To pa pomeni, da za takšno situacijo, kot je v tej konkretni zadevi, ko je bil predmet prodaje idealni delež na nepremičnini, določba 2. odst. 192. čl. ni uporabljiva in pritožnik neutemeljeno trdi, da je za izdajo sklepa, kakršnega je sodišče izdalo v konkretnem primeru, ni bilo materialnopravne podlage. Vprašanje posesti in rabe kupčeve idealne polovice nepremičnine bo moral kupec urediti v ustreznih drugih postopkih.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da za izdajo dopolnilnega sklepa k sklepu z dne 1. 6. 2005 ni bilo podlage v 2. odst. 192. čl. ZIZ, sploh pa je bil kupčev predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki ga je vložil pri sodišču prve stopnje dne 17. 8. 2005, prepozen. Kupec je predlog vložil po izteku 15 dni po prejemu sklepa sodišča prve stopnje z dne 1. 6. 2005. Ta sklep je kupec prejel dne 8. 6. 2005, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa je vložil šele dne 17. 8. 2005, kar je glede na določilo 1. odstavka 325. čl. ZIZ prepozno in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči na podlagi 2. odst. 325. čl. ZPP.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrglo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Kupec je dolžan sam nositi svoje stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden (366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in so ti stroški nepotrebni (155. čl. ZPP). Sicer pa tudi glede na uspeh v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve teh stroškov.