Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka možnosti delnega dostopa ni obravnavala in se v obrazložitvi do te možnosti ni opredelila, čeprav se zahteva tožečih strank izrecno nanaša na delni dostop do IJZ, to je na del zapisnika, ki se nanaša na njiju.

Tožena stranka bi morala presojati in obrazložiti, ali lahko zahtevi ugodi tako, da dovoli delni dostop do dela zapisnika, ki se ne nanaša na varovane podatke, torej na del poslovanja, ki (po zgoraj obrazloženem) ni varovano kot poslovna skrivnost poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. a člen ZDIJZ). Glede na to, da spadata obe tožeči stranki pod izjemo od varovanja osebnih podatkov (kot je obrazloženo v 16. točki te odločbe), tudi ni ovira, da bi bili prepoznavni v delu v katerem zahtevata dostop do informacije javnega značaja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Informacijskega pooblaščenca, št. 090-298/2020/2 z dne 4. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se pritožba tožečih strank zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/20-34/3 z dne 12. 11. 2020, s katero je zavrnil njuno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, zavrne ter da posebni stroški niso nastali.

2. Iz obrazložitve izhaja, da sta tožeči stranki dne 15. 10. 2020 vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu Otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019 in se nanaša na obe tožeči stranki izrecno ali določljivo. Državni zbor je v odločbi kot razlog zavrnitve navedel, da je nesporno, da je v skladu s prvim odstavkom 16. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi del 11. seje preiskovalne komisije z dne 4. 10. 2019 zaprt za javnost, zato je na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. 3. Zoper odločitev Državnega zbora RS sta tožeči stranki vložili pritožbo, o kateri je odločil Informacijski pooblaščenec. Ta je ugotovil, da je Državni zbor (v nadaljevanju DZ) podvržen določbam Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter da je sporno vprašanje, ali je podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval DZ. Tožena stranka ugotavlja, da je bila seja zaprta za javnost in da izvedba preiskave še poteka ter da je preiskava pri DZ postopek sui generis, v katerem se v določenem delu neposredno ali smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku zato se strinja, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4. Tožena stranka navaja, da je namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditve dokaznega bremena ter da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Poudarja, da v obravnavani zadevi ni pomembno, da prosilca zahtevata lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Presoditi je treba, ali gre za informacije, ki so prosto oziroma javno dostopne vsakomur. Pri tem tožena stranka še dodaja, da posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke lahko te zahtevajo na drugi zakonski podlagi, npr. na podlagi 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

5. Tožena stranka zaključi, da v konkretnem primeru javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ni podan ter da glede na to, da preiskava še poteka in ugotovitve komisije še niso sprejete, je po njeni oceni varstvo postopka preiskave večje od interesa javnosti za razkritje zahtevanih informacij.

**Upravni spor**

6. Tožeči stranki se z odločitvijo upravnega organa nista strinjali in sta podali tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče RS, po opravljeni glavni obravnavi, s sodbo II U 25/2021 z dne 23. 11. 2021, zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče odločilo, da gre v obravnavani zadevi za izjemo po 5. a členu ZDIJZ, saj je postopek parlamentarne preiskave smiselno štelo za nadzorni postopek, za katerega je bilo nesporno, da še ni končan. Na podlagi tega je odločilo, da tožeči stranki nimata pravice do dostopa do zahtevanih informacij.

7. Zoper sodbo je bila odobrena revizija in Vrhovno sodišče RS je s sklepom X Ips 24/2022 z dne 5. 6. 2024 sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 25/2021-21 z dne 23. 11. 2021 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V obrazložitvi je navedlo, da je parlamentarna preiskava zelo specifičen postopek in bi po mnenju Vrhovnega sodišča RS zakonodajalec, če bi jo želel uvrstiti med izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ (na katerega se je sklicevalo Upravno sodišče RS v razveljavljeni sodbi), to izrecno navedel, pa je ni. Po presoji Vrhovnega sodišča RS preiskovalna komisija državnega zbora ni nadzorni organ in parlamentarna preiskava ne spada med nadzorne postopke. Zato zanjo ne veljajo v tej določbi določena absolutna izjema do dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem je še dodalo, da po naravi stvari parlamentarna preiskava tudi ni drug sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je odločil upravni organ, saj pravilo, da se pri določenih vprašanjih uporabljata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o prekrških, ne pomeni, da je postopek pred preiskovalno komisijo sodni postopek. Tudi sicer je v postopkih bistvena razlika, saj gre pri parlamentarni preiskavi za odkrivanje in grajanje nepravilnosti na različnih področjih družbenega življenja in v delovanju oblasti, sodni postopki pa so usmerjeni v pregon in obsodbo posameznikov zaradi kaznivega ravnanja.

**Odločitev brez glavne obravnave**

8. V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno in ga torej ni bilo potrebno dopolnjevati (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Predmet presoje v predmetni zadevi je pravna presoja izpolnjevanja izjem po ZDIJZ, torej izključno pravna vprašanja oz. razlaga določil. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave. Hkrati koncentracija postopka na pravna vprašanja predstavlja tudi dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).1 Je pa bila glavna obravnava izvedena ob prvem odločanju v upravnem sporu, kot to izhaja iz zapisnika II U 25/2021-19 z dne 9. 11. 2021. **Sodna presoja**

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankami je sporno, ali imata tožeči stranki pravico do dostopa do vseh informacij, ki se nanašajo na njiju (izrecno ali določljivo) in jih vsebuje zapisnik drugega dela zaprte 11. seje preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu Otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019 ali pa gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

11. V obravnavanem primeru se navaja več pravnih podlag za dostop do osebnih podatkov, vendar se izpodbijana upravna odločba nanaša na odločanje o pravici do dostopa do informacije javnega značaja (v nadaljevanju IJZ) oz. zavrnitev zahteve za dostop do IJZ, vložene po določilih ZDIJZ, zato je sodišče v tem obsegu presojalo izpodbijano odločbo.

12. V zadevi je že Vrhovno sodišče RS s sklepom X Ips 24/2024 z dne 5. 6. 2024 odločilo in obrazložilo, da zavrnitev dostopa do zahtevane IJZ ne more temeljiti na izjemi iz 5. a člena ZDIJZ in ne na izjemi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj postopek parlamentarne preiskave ni ne drugi sodni postopek in ne nadzorni postopek, zato se naslovno sodišče do teh izjem ni ponovno opredeljevalo, temveč se v tem oziru v celoti sklicuje na stališče VSRS in ga v celoti povzema.

13. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožeči stranki zahtevali dostop do IJZ od DZ, ki je nedvomno državni organ in spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ. Sporno tudi ni, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, ki ga je državni organ izdelal sam v okviru svojega delovnega področja, v obliki zapisnika drugega dela 11. seje parlamentarne komisije DZ z naslovom: Dodatni zapisnik št. 060-56/19-11/17 z dne 13. 2. 2020 (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ).

14. ZDIJZ je uzakonil načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen ZDIJZ), ki pomeni, da lahko za informacijo zaprosi vsakdo ne da bi moral navesti razlog, zakaj jo potrebuje.2 Razkritje informacij javnega značaja se tako presoja z vidika t.i. univerzalnega prosilca. Zaupnost podatkov je potrebno zagotoviti nasproti vsakomur,3 razen v primeru ko se na podlagi izjem določenih v ZDIJZ informacija ne šteje za tajno oz. ni varovana pred javno objavo.

15. Tožeči stranki zahtevata dostop do podatkov, ki se nanašajo na njiju osebno v zvezi z njunim delom, to je opravljanje javne funkcije v UKC drugotožeče stranke in opravljanje poslovne dejavnosti (dobava opreme/materiala UKC) prvotožeče stranke. Zahteve vsebinsko ne utemeljujeta s tem, da bi bil javni interes za razkritje teh podatkov močnejši kot javni interes ali interes drugih oseb za omejitev dostopa (drugi odstavek 6. člena), to v vlogi omenita zgolj pavšalno.

16. Drugotožeča stranka kot zaposlena v UKC opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, je torej javni uslužbenec zaradi česar ni upravičena pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tudi ne glede dela, ki ga opravlja kot javni uslužbenec oz. funkcionar (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako prvotožeča stranka zahteva podatke, ki se nanašajo na opravljanje njene dejavnosti - dobave opreme/materiala; podatki o pravnih ali fizičnih osebah (s. p.), ki opravljajo dejavnost na trgu, se v zvezi z opravljanjem te dejavnosti ne štejejo za osebne podatke.4 Tožeči stranki zahtevata podatke, ki se nanašajo točno na njiju, vendar zaradi zgoraj obrazloženega spadata pod izjemo zaradi katere se njuni podatki (v zahtevanem obsegu) lahko objavijo in niso varovani z "varstvom osebnih podatkov", s čimer odpade možnost uporabe izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

17. Sodišče ugotavlja, da tudi ne gre za: podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupanja individualnih podatkov o poročevalskih enotah, skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike (izjema iz 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), saj v obravnavanem primeru ne gre za varstvo zaupnih podatkov o posameznih statističnih enotah, pridobljenih neposredno za statistične namene ali posredno od administrativnih ali drugih virov (kot "statistično zaupnost" definira Uredba (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki v točki e 2. člena). Prav tako ne gre za davčni postopek ali davčno tajnost (izjema iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ); za kazenski ali prekrškovni postopek (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in ne za naravno ali kulturno vrednoto (izjema iz 10. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Izjem iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni mogoče uporabiti kot razlog za zavrnitev zahteve tožečih strank.

18. Tožena stranka v vlogi navaja, da se zahtevani podatki nanašajo na dokaz ter da postopek preiskave še ni končan. Sodišče ugotavlja, da zahtevan zapisnik vsebuje izjavo priče, ki so ji člani komisije postavljali vprašanja. Izjavo priče se pridobi z namenom dokazovanja dejstev/navedb strank. Iz uradne spletne strani DZ5 je razvidno, da je bil dne 23. 4. 2022 sprejet sklep s katerim se je postopek preiskave o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu Otroške kardiologije ter na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenimi materialom končal, zahtevan zapisnik pa je tudi že sestavljen - dokončan/izdelan. Tako ne pride v poštev izjema, ki omogoča zavrnitev dostopa do IJZ iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatek iz dokumenta, ki je še v nastajanju, zato posledično ne prideta v poštev izjemi iz 7. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek predmetne preiskave je že končan in razkritje podatkov ne bi povzročilo motenj pri delovanju organa v okviru tega postopka oz. škodovalo njegovi izvedbi.

19. V upravnem spisu se v vlogah nahajajo navedbe tožene stranke, da je Dopolnilni zapisnik drugega dela 11. seje parlamentarne komisije DZ, ki je bila zaprta za javnost, označen z oznako "tajno", ker vsebuje poslovno skrivnost gospodarskih družb, vse v skladu s 16. in 18. členom Poslovnika parlamentarne preiskovalne komisije. Tožeči stranki na navedbe odgovarjata, da zahtevata le del zapisnika, ki se nanaša na njiju, smiselno: da ta del ne vsebuje poslovne skrivnosti.

20. Postopek označitve dokumenta z oznako "tajno" določa Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Prva točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ureja izjemo od pravice do dostopa do podatkov v primeru, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

21. 2. člen ZTP določa, da je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno. Določba opredeljuje materialni in formalni pogoj za določitev podatka kot tajnega. Oba pa morata biti izpolnjena kumulativno.6 Vsebina materialnega pogoja je, da se podatek nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatek mora biti tako pomemben, da bi njegovo razkritje lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države ali za politične in gospodarske koristi države oz. njenih državnih organov (5. člen ZTP).

22. V obravnavanem primeru se je parlamentarna preiskava nanašala na ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Šlo je torej za varovanje poslovne skrivnosti gospodarskih družb, ki sodelujejo v nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala za otroški oddelek kardiologije ter za odgovornost vodilnih javnih uslužbencev. Bistvo/področje preiskave je bilo delovanje/poslovanje oddelka za otroško kardiologijo UKC (javne bolnišnice, ki posluje preko javnih naročil). Sodišče ne vidi kako bi razkritje podatka iz tega področja lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države ali za politične in gospodarske koristi države oz. njenih državnih organov, kot to določa materialni pogoj iz 2. in 5. člena ZTP. Tožena stranka pa tudi ni podala navedb, s katerimi bi to utemeljila. Po mnenju sodišča podatek, ki ga je tožena stranka označila za "tajnega" ne izpolnjuje materialnega pogoja iz 2. in 5. člena ZTP. Ker 1. točka prvega odstavka 6. člena izrecno določa, da organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podatek opredeljen kot "tajen" po določilih ZTP, se po ugotovljenem (da ne izpolnjuje materialnega pogoja za tajni podatek po ZTP) navedena izjema ne more uporabiti v obravnavanem primeru.

23. Glede poslovne skrivnosti gospodarskih družb, ki je bila razlog za izločitev javnosti in tajnost dela zapisnika, iz upravnega spisa izhaja, da gre za poslovno skrivnost med bolnišnico (UKC) in njenimi dobavitelji opreme in materiala, vse v okviru delovanja oddelka otroške kardiologije. Druga točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se lahko uporabi kot razlog za zavrnitev zahteve do IJZ le, če je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ta določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ter podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Za poslovno skrivnost pa se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1).

24. 6.a člen ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do zahtevanih podatkov, če se ti nanašajo na delovanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava o sklenjenih pravnih poslih o pridobivanju, razpolaganju ali upravljanju s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatki poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (6. a člen v povezavi s prvo alinejo 4. a člena ZDIJZ).

25. V obravnavanem primeru gre za javno bolnišnico - UKC, ki je nesporno zavezanec za informacijo javnega značaja, kot izvajalec javne službe, ki posluje preko javnih naročil in mora na podlagi 4. a člena ZDIJZ kljub poslovni skrivnosti posredovati osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih o pridobivanju, razpolaganju ali upravljanju s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatki poslovnega subjekta za naročilo blaga, in sicer: podatke o vrsti posla; pogodbenem partnerju; pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil; datumu in trajanju posla ter enaki podatki iz aneksov k pogodbi (prvi odstavek 6. a člena ZDIJZ).

26. V obravnavanem primeru tožeči stranki zahtevata dostop do dela zapisnika, torej delni dostop po 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5. a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

27. Osnovni namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev po ZDIJZ ter omogočiti uresničevanje pravice do IJZ ter krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi.7 Institut delnega dostopa omogoča izvajanje ciljev ZDIJZ tudi, kadar sicer dokument vsebuje informacije oz. podatke, ki spadajo med izjeme do dostopa do IJZ.8

28. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka možnosti delnega dostopa ni obravnavala in se v obrazložitvi do te možnosti ni opredelila, čeprav se zahteva tožečih strank izrecno nanaša na delni dostop do IJZ, to je na del zapisnika, ki se nanaša na njiju. Ker sodišče ne razpolaga s celotno vsebino zahtevanega zapisnika, posledično ne more oceniti ali je delni dostop možen in smiseln, to pa tudi ni mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ker v tem oziru obrazložitve ni.

29. Tožena stranka bi v postopku odločanja o zahtevi tožečih strank morala presojati in obrazložiti, ali lahko zahtevi ugodi tako, da dovoli delni dostop do dela zapisnika, ki se ne nanaša na varovane podatke, torej na del poslovanja, ki (po zgoraj obrazloženem) ni varovano kot poslovna skrivnost poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. a člen ZDIJZ). Glede na to, da spadata obe tožeči stranki pod izjemo od varovanja osebnih podatkov (kot je obrazloženo v 16. točki te odločbe), tudi ni ovira, da bi bili prepoznavni v delu v katerem zahtevata dostop do informacije javnega značaja.

30. Po zgoraj obrazloženem je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, v katerem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Nov upravni akt mora upravni organ izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Tožeči stranki sta sicer predlagali odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije, vendar pa po presoji sodišča pogoji za meritorno odločanje sodišča niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.9 Čeprav ima za takšno odločanje podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, pride takšno postopanje v poštev le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi, po presoji sodišča niso izkazani. Glede na naravo zadeve in glede na podatke spisa v konkretni zadevi, ni zadostne podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je zato, kot že obrazloženo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

**Stroški postopka**

31. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV, kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

32. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).10

33. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

1 ESČP, Ramo Nune de Varovalca en S proti Portugalski z dne 6. 11. 2018, 190. točka obrazložitve; VSRS sodba por. št. X Spi 11472020 z dne 17. 11. 2020. 2 Tako Zakon o dostopu do informacije javnega značaja s komentarjem, Ur. l. RS, Ljubljana 2017, str. 97 in 98. 3 Tako UPRS sodba opr. št. I U 581/2011 z dne 18. 1. 2012. 4 Tako Zakon o dostopu do informacije javnega značaja s komentarjem, Ur. l. RS, Ljubljana 2017, str. 140 in 141. 5 hropst://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE749C125880F00214E41&db=kon_akt&mandat=VIII (datum dostopa: 30. 8. 2024) 6 Tako tudi Zakon o dostopu do informacije javnega značaja s komentarjem, Ur. l. RS, Ljubljana 2017, str. 120. 7 Prvi odstavek 2. člena ZDIJZ in šesti odstavek 1. a člena ZDIJZ. 8 Zakon o dostopu do informacije javnega značaja s komentarjem, Ur. l. RS, Ljubljana 2017, str. 241. 9 UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021. 10 Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).