Jedro

Zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu se zavrže, če je bila o taki zahtevi že izdana zavrnilna odločba in se dejansko oz. pravno stanje, na katero se zahteva opira, ni spremenilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 928/2001-19 z dne 10.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke, s katero je izpodbijala odločbo z dne 19.4.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote S. z dne 28.11.2000. Z njo je organ prve stopnje zavrgel vlogo za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu F.J. na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00 - ZUP), ker je bila v navedeni zadevi že izdana ugotovitvena odločba dne 16.2.1993, s katero je takratni Sekretariat za notranje in obrambne zadeve občine S. ugotovil, da F.J. ni državljanka Republike Slovenije, ter da se je štela za jugoslovansko državljanko od 28.8.1945 pa do 1.3.1947, ko ji je le-to zaradi smrti prenehalo. Navedena odločba je postala pravnomočna dne 14.3.1994. Po presoji tožene stranke je odločitev organa prve stopnje pravilna. Navedbe tožnic v pritožbi bi bilo po mnenju tožene stranke mogoče upoštevati samo v primeru vložene pritožbe zoper odločbo iz leta 1993, ne pa tudi v okviru pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge za ugotovitev državljanstva.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev organa prve stopnje, ki temelji na določilu 4. točke 129. člena ZUP, pravilna. Organ prve stopnje najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da je že bila izdana zavrnilna odločba, da F.J., roj. J. dne 9.3.1862 v P., ni državljanka Republike Slovenije in da je na dan 28.8.1945 postala jugoslovanska državljanka, državljanstvo pa ji je prenehalo zaradi smrti dne 1.3.1947, dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek pa se ni spremenilo. Tožnici niti v upravnem postopku niti v tožbi ne navajata, da bi se dejansko ali pravno stanje spremenilo glede na že izdano zavrnilno odločbo iz leta 1993. Tožbene navedbe o tem, zakaj takratni pooblaščenec ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe in zakaj imata tožnici sedaj pravni interes na ugotovitvi slovenskega državljanstva, z ničemer ne izpodbijajo ali dokazujejo, da bi se dejansko ali pravno stanje spremenilo. Tožbene navedbe o kraju rojstva, poroki in krajih, kjer je F.J. kasneje živela in podatek, da ni bila vpisana v državljansko knjigo Republike Hrvaške, so navedbe, ki so neupoštevne. Odločba iz leta 1993 temelji na ugotovitvi, da je bila F.J. na dan 6.4.1941 domovinsko pristojna v občini Z., kot podlaga za ugotovitev državljanstva pa je bilo uporabljeno določilo 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47 in 105/48). Zato je tudi odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in odpravi odločbo tožene stranke. Predvsem meni, da je prvostopenjski organ nepravilno uporabil materialno pravo. Ne drži navedba sodišča, da se dejansko stanje in pravno stanje glede na že izdano odločbo iz leta 1993 ni spremenilo. Dejstvo je, da dejansko stanje, ki izhaja iz odločbe iz leta 1993, ni bilo pravilno ugotovljeno, vendar se zaradi neobstoja pravnega interesa, glede na takratno določbo 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni izpodbijalo. Po noveli ZDen (Uradni list RS, št. 65/98) pa je glede pogojev za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca bila sprejeta dopolnitev 9. člena, ko mu je dodan še 3. odstavek. S tem pa je povezana tudi sprememba pravnega stanja. 3. odstavek 9. člena ZDen ima namreč za problematiko konkretne zadeve velik pomen in daljnosežne posledice. Ugotovitvena odločba iz leta 1993 je zadostila pogoju, ki ga je zahteval 1. odstavek 9. člena ZDen, kajti upravičenka do denacionalizacije J.F., roj. J., je bila jugoslovanska državljanka. Ker se slovensko državljanstvo v tistem času, torej pred uveljavitvijo novele ZDen iz leta 1998, ni zahtevalo, ugotovitev slovenskega državljanstva za denacionalizacijsko upravičenko ni imelo pomena, kot ga je to dejstvo pridobilo z uveljavitvijo novele ZDen, zato tožeča stranka ni imela pravnega interesa izpodbijati ugotovitveno odločbo iz leta 1993. V konkretnem primeru ima pomen ugotavljanja državljanstva pokojne specifično težo, vezan je namreč na denacionalizacijski postopek, katerega temeljni namen je poprava krivic. To pa je izhodišče katerega je potrebno upoštevati tudi pri interpretaciji novele ZDen iz leta 1998. Obstoj vzajemnosti oziroma vsa problematika vzajemnosti je skoncentrirana na sednji čas in na sedanja statusna razmerja. V času življenja pokojne Slovenija ni bila samostojna država kot je danes. V kolikor bi bila, bi pokojna prav gotovo imela slovensko državljanstvo. Slovensko državljanstvo imajo tudi njeni potomci, ki so umrli kasneje. V primeru potrditve odločitve prvostopnega organa se bo pojavilo novo nerešljivo vprašanje. Vzajemnost katere države so bo uporabljala, saj Jugoslavija v republiki kot je obstajala v letu 1945 do 1947, torej v času, ko je na podlagi odločbe iz leta 1993 ugotovljeno, da je pokojna jugoslovanska državljanka, ne obstaja več. Po mnenju tožeče stranke je potrebno upoštevati politični element v času nastanka Jugoslavije, to je "nepomembnost pomena pridobitve državljanstva Republike Slovenije v takratnem času, ter dejstvo občutka pripadnosti. J.F., roj. J., je bila slovenska državljanka in se je kot takšno do svoje smrti tudi štela.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev o zavrženju vloge za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu F.J. temelji na določbi 4. točke 129. člena ZUP. Po navedeni določbi je mogoče novo zahtevo zavreči tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V tem primeru je bila tožničina zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe zavržena na podlagi ugotovitev, da je bila o taki zahtevi že izdana zavrnilna odločba ter da se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ugotovitvi, da je bila že izdana pravnomočna zavrnilna odločba, tožeča stranka v pritožbi ne ugovarja. Sporno pa je, ali je bilo dejansko oziroma pravno stanje, na katero se opira zahtevek, spremenjeno.

Navedeno zavrnilno odločbo je v letu 1993 izdal upravni organ v postopku ugotovitve državljanstva, začetem na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen, na zahtevo organa, ki odloča v denacionalizacijskem postopku. Z njo je bilo ugotovljeno, da F.J. ni državljanka Republike Slovenije in da je na dan 28.8.1945 postala jugoslovanski državljan, jugoslovansko državljanstvo pa ji je prenehalo dne 1.3.1947 zaradi smrti. Podlaga za ugotovitev državljanstva v navedeni odločbi, ki je pravnomočna, je bila določba 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47 in 105/48).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilna ugotovitev, da se dejansko oziroma pravno stanje ni spremenilo. V postopku denacionalizacije na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen v primeru, ko upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, na zahtevo pristojnega upravnega organa izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca. Tako je bilo tudi v tem primeru, ko je takratni Sekretariat za notranje in obrambne zadeve občine S. izdal na zahtevo Sekretariata za varstvo okolja in urejanja prostora Občine S. navedeno odločbo z dne 16.2.1993. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz odločbe iz leta 1993 izhaja, da je bila F.J. na dan 6.4.1941 domovinsko pristojna v občini Z. Če bi tožeča stranka takrat menila, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, ni pravilno ugotovljeno, je imela na razpolago pritožbo. Toda te ni izkoristila. Ne more pa tožeča stranka doseči spremembe dejanskega stanja (v pritožbi trdi, da je bila F.J. slovenska državljanka) z vložitvijo nove zahteve in s sklicevanjem na kasnejše spremembe ZDen, ker te na odločitev o državljanstvu F.J. nimajo vpliva. Dopolnitev določb 9. člena ZDen z novelo iz leta 1998, po kateri je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije, če je na dan 9.5.1945 imel jugoslovansko državljanstvo in je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec, je pomembna v postopku denacionalizacije, ker je z njo razširjen krog upravičencev do denacionalizacije, na postopek ugotovitve državljanstva, pa ne vpliva, saj je slednji samostojen postopek, ki ima drugo dejansko in pravno podlago. Ta pa se tudi po izdani odločbi v letu 1993 ni spremenila. Zahteva za ugotovitev državljanstva iz leta 1993, vložena po uradni dolžnosti, kot zahteva tožeče stranke, vložena v letu 2000, se opirata na isto pravno podlago, to je na predpise o državljanstvu, ne pa na ZDen.

Ostalih uveljavljanih pritožbenih razlogov tožeča stranka v pritožbi ni obrazložila. Ker pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ni podan, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.