Jedro

Dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi osumljenec sodnik Višjega sodišča v Ljubljani, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi.

Izrek

Za odločanje o pritožbi se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Oškodovanec kot tožilec A. T. je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper osumljenega A. A. zaradi suma storitve kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlog s sklepom z dne 14. 6. 2018 zavrglo kot prepozen. Zoper navedeni sklep se je oškodovanec kot tožilec pritožil, skupaj s pritožbo pa je podal tudi predlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče. Predlog utemeljuje z navedbami, da je osumljeni A. A. sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani, zato ni mogoče pričakovati, da bo pred sodiščem, ki je po splošnih pravilih pristojno za odločanje o vloženi pritožbi, zagotovljen objektiven postopek.

2. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan tudi takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Po presoji Vrhovnega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi osumljenec sodnik Višjega sodišča v Ljubljani, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi, kar kljub izjemnosti narekuje uporabo instituta prenosa krajevne pristojnosti.1

4. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje o pritožbi določilo Višje sodišče v Celju (prvi odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Kr 39962/2011-107 z dne 23. 3. 2016.